Page 107 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 107
glasbene migr acije na slovenskem v 17. in 18. stoletju
bili večinoma poklicni glasbeniki, ki so po določenem času to ozemlje tudi
zapustili.
Največja skupina začasno priseljenih poklicnih glasbenikov so člani
nemških in italijanskih gledaliških skupin, ki so v 18. in v začetku 19. sto-
letja gostovale v Stanovskem gledališču v Ljubljani. Med člani teh skupin
so bili pevci in pevke, plesalci in impresariji; med slednjimi tudi priznani
impresariji, kot sta brata Mingotti, Schikaneder in Schantrock. Gledališke
skupine so v Ljubljani bivale zgolj v času sezon, po njihovem zaključku pa
so pot nadaljevali v druga mestna središča.10 Ti glasbeniki niso bili tipični
migranti, saj so se nenehno preseljevali iz mesta v mesto in bi jih bilo mor-
da pravilneje označiti kot popotnike.
Med začasno priseljene glasbenike pa se uvrščajo tudi tisti, katerih na-
rava njihovega primarnega poklica je narekovala glasbeno udejstvovanje.
To so cerkveni poklici; duhovniki so se glasbeno udejstvovali kot inštru-
mentalisti, učitelji, skladatelji, pevci in zborovodje, med redovniki pa so bili
poleg pevcev in skladateljev tudi libretisti in dramaturgi.
Ostali so še založniki, tiskarji in knjigarnarji, ki so med drugim izda-
jali in tiskali tudi najrazličnejše glasbene tiske in zbirali glasbeno literaturo.
Do sedaj predstavljeni glasbeniki zaradi kratkega delovanja na dana-
šnjem slovenskem ozemlju v slovenski glasbeni zgodovini niso pustili vi-
dnejših in pomembnejših vplivov; v Ljubljani gostujoče gledališke skupi-
ne so se med seboj po kvaliteti sicer razlikovale, kljub temu pa gostovanje
gledaliških skupin pomembnih evropskih impresarijev dokazuje, da je bila
Ljubljana na področju glasbene produkcije primerljiva z drugimi večjimi
evropskimi mesti.
Začasno izseljeni glasbeniki
Manjša skupina glasbenikov se je iz slovenskega ozemlja začasno izselila.
To so bili poklicni in tudi ljubiteljski glasbeniki. Slednji so bili predvsem
študentje, ki so se izobraževali v večjih mestnih središčih izven slovenske-
ga ozemlja, kot so Dunaj, Padova, Graz itd. Tudi za nekaj učencev graške-
ga Ferdinandeuma je znano, da so se po končanem šolanju kot duhovni-
10 Stanko Škerlj, Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih (Ljubljana: Slov-
enska akademija znanosti in umetnosti, 1973), 164–166, 171–174, 198–207. Dušan
Ludvik, »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«, (doktorska disertacija, Univer-
za v Ljubljani, 1957), 61–64. Matjaž Barbo, František Josef Benedikt Dusik (Ljublja-
na: Filozofska fakulteta Oddelek za muzikologijo, 2009), 49, 54, 58. Dragotin Cvetko,
Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem (Ljubljana: Državna založba Slovenije,
1959), 2, 214.
105
bili večinoma poklicni glasbeniki, ki so po določenem času to ozemlje tudi
zapustili.
Največja skupina začasno priseljenih poklicnih glasbenikov so člani
nemških in italijanskih gledaliških skupin, ki so v 18. in v začetku 19. sto-
letja gostovale v Stanovskem gledališču v Ljubljani. Med člani teh skupin
so bili pevci in pevke, plesalci in impresariji; med slednjimi tudi priznani
impresariji, kot sta brata Mingotti, Schikaneder in Schantrock. Gledališke
skupine so v Ljubljani bivale zgolj v času sezon, po njihovem zaključku pa
so pot nadaljevali v druga mestna središča.10 Ti glasbeniki niso bili tipični
migranti, saj so se nenehno preseljevali iz mesta v mesto in bi jih bilo mor-
da pravilneje označiti kot popotnike.
Med začasno priseljene glasbenike pa se uvrščajo tudi tisti, katerih na-
rava njihovega primarnega poklica je narekovala glasbeno udejstvovanje.
To so cerkveni poklici; duhovniki so se glasbeno udejstvovali kot inštru-
mentalisti, učitelji, skladatelji, pevci in zborovodje, med redovniki pa so bili
poleg pevcev in skladateljev tudi libretisti in dramaturgi.
Ostali so še založniki, tiskarji in knjigarnarji, ki so med drugim izda-
jali in tiskali tudi najrazličnejše glasbene tiske in zbirali glasbeno literaturo.
Do sedaj predstavljeni glasbeniki zaradi kratkega delovanja na dana-
šnjem slovenskem ozemlju v slovenski glasbeni zgodovini niso pustili vi-
dnejših in pomembnejših vplivov; v Ljubljani gostujoče gledališke skupi-
ne so se med seboj po kvaliteti sicer razlikovale, kljub temu pa gostovanje
gledaliških skupin pomembnih evropskih impresarijev dokazuje, da je bila
Ljubljana na področju glasbene produkcije primerljiva z drugimi večjimi
evropskimi mesti.
Začasno izseljeni glasbeniki
Manjša skupina glasbenikov se je iz slovenskega ozemlja začasno izselila.
To so bili poklicni in tudi ljubiteljski glasbeniki. Slednji so bili predvsem
študentje, ki so se izobraževali v večjih mestnih središčih izven slovenske-
ga ozemlja, kot so Dunaj, Padova, Graz itd. Tudi za nekaj učencev graške-
ga Ferdinandeuma je znano, da so se po končanem šolanju kot duhovni-
10 Stanko Škerlj, Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih (Ljubljana: Slov-
enska akademija znanosti in umetnosti, 1973), 164–166, 171–174, 198–207. Dušan
Ludvik, »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«, (doktorska disertacija, Univer-
za v Ljubljani, 1957), 61–64. Matjaž Barbo, František Josef Benedikt Dusik (Ljublja-
na: Filozofska fakulteta Oddelek za muzikologijo, 2009), 49, 54, 58. Dragotin Cvetko,
Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem (Ljubljana: Državna založba Slovenije,
1959), 2, 214.
105
