Page 109 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 109
glasbene migr acije na slovenskem v 17. in 18. stoletju

no polovico teh glasbenikov je znano, da so v tujini zaključili svojo življenj-
sko pot.

Med izseljenimi glasbeniki prevladujejo inštrumentalisti in pevci, po-
gosti pa so tudi glasbilarji. Službovali so v večjih mestnih središčih, pred-
vsem avstrijskih: Graz, Dunaj, Celovec, Innsbruck, Admont, Rottenmann
in Vetrinj. Opravljali so predvsem poklic dvornega in cerkvenega glasbeni-
ka, nekaj pa jih je bilo tudi v službi mest. Med njimi so bili priznani in uvel-
javljeni glasbeniki, kot je orglar Franciscus Xaverius Crisman/Krismann/
Chrismann/Chrishmann/Crismann (Branik 1726 – 1795 Rottenmann), ki je
izdeloval orgle za pomembne avstrijske naročnike. Med drugimi tudi za sa-
mostansko cerkev sv. Florijana v St. Florianu.13

Kamničan Janez Krstnik Dolar/Joannes Baptista Dolar (Kamnik 1621
– Dunaj 1673) je na Slovenskem deloval kot učitelj. Kasneje je zapustil slo-
vensko ozemlje in med drugim kot skladatelj in zborovodja uspešno služ-
boval na Dunaju.14

Mariborčan Daniel Lackner/Lagkhner je bil dvorni glasbenik v
Loosdorfu in plodovit skladatelj. Prav tako tudi skladatelj Gabriel Plautz/
Plautzius, ki je kot dvorni glasbenik služboval v Mainzu. Skladatelja Franc
Pollini in Giuseppe Tartini pa sta bila uspešna glasbenika v italijanskih me-
stih.15

Izseljeni glasbeniki so se, kot je prikazano, uspešno integrirali v novo
okolje in se s kvalitetnim delom postavili ob bok ostalim tamkajšnjim glas-
benikom.

Trajno priseljeni glasbeniki
Zaradi široko opredeljenega pojma migracij zbirka vključuje raznovrstna
potovanja katerihkoli z glasbo povezanih ljudi iz 17. in 18. stoletja, kar pa
ne omogoča jasnega vpogleda v stanje glasbenega življenja in kulturnega
okolja na področju današnjega slovenskega ozemlja. Da bi se razjasnila sli-
ka glasbenega dogajanja v 17. in 18. stoletju ter pomen in vpliv glasbenih mi-

13 Edo Škulj, Križmanova orglarska delavnica: Ob 250-letnici njegovih prvih orgel (v
Ribnici) (Ljubljana: Družina, 2010).

14 Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem (Ljubljana: Držav-
na založba Slovenije, 1958), 1: 217–218. AK, »Kamniško-komendski biografski
leksikon«, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, obiskano 11. 2. 2015, http://www.
leksikon.si/Oseba/OsebaId/12.

15 Janez Höfler, Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem (Ljublja-
na: Partizanska knjiga, 1978), 45, 217. Janez Höfler, Tokovi glasbene kulture na Slo-
venskem (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970), 104.

107
   104   105   106   107   108   109   110   111   112   113   114