Page 130 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 130
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti

za Diwalda in leta 1786 družba Friedricha Johanna Zöllnerja.53 Glede na to,
da so to popularno opero izvajali vrsto let v različnih italijanskih mestih,
lahko domnevamo, da so jo v izvirnem italijanskem jeziku izvedli tudi čla-
ni kakšne italijanske operne družbe, ki je gostovala v Ljubljani.

Pomen Schikanedrovih gostovanj za zgodovino gledališča
Schikanedrova gledališka družba je na začetku osemdesetih let 18. stoletja
nemški jezik in kulturo na ljubljanskem gledališkem odru utrjevala z upri-
zoritvami pomembnih izvirnih besedil nemških dramatikov (Lessing, Go-
ethe) ter Shakespearovih tragedij v nemškem prevodu, popularizirala pa z
izvedbami lahkotnejšega dramskega repertoarja in komičnih oper v nem-
škem jeziku. Na seznamu dokumentiranih in domnevno uprizorjenih glas-
benih del, ki jih je Schikanedrova družba izvedla v dveh sezonah 1779/80 in
1781/82 v Ljubljani, je največ del utemeljitelja nemškega singspiela – Johanna
Adama Hillerja. Spričo tedanje skladateljeve popularnosti v nemškem in
avstrijskem prostoru, to ni presenetljivo. Ljubljansko občinstvo je slišalo
tudi enega izmed prvih glasbenih del avstrijskega skladatelja Ignaza Umla-
uffa, kar je naznanilo nov močan repertoarni pritok t.i. dunajskega singspi-
ela na ljubljanski gledališki oder. Od konca 18. stoletja so avstrijske družbe
v Ljubljani pogosto izvajale glasbena dela dunajskih ustvarjalcev, med ka-
terimi so bili še zlasti priljubljeni singspieli Wenzla Müllerja. Kot gostujo-
či pevec je s člani Schantrochove družbe poleti 1801 v Müllerjevem komič-
nem opernem delu Das neue Sonntagskind v Ljubljani ponovno nastopil
tudi sam Schikaneder, ki je bil tedaj na Dunaju že uveljavljen gledališčnik.54

Dosedanje splošne ocene slovenskih raziskovalcev o zgodovinskem
pomenu Schikanedrovih gostovanj za razvoj nemškega gledališča je pot-
rebno dopolniti tudi na podlagi kritične analize dveh docela neraziskanih
virov – v Ljubljani natisnjenih in na tujem hranjenih libretov. Ob relativno
skromno ohranjenih drugih virih za gledališko zgodovino na Slovenskem
sta libreta še posebej dragocena vira, na podlagi katerih lahko sklepamo
o izvedbi. Spričo dejstva, da je bil nemški jezik v glavnem mestu avstrij-
ske dežele Kranjske tudi uradni (državni) jezik in navedenih zgodovinskih
okoliščin, naklonjenih razvoju nemškega gledališča, ni presenetljivo, da je

53 Ludvik, Nemško gledališče v Ljubljani, 97, 102 in 105; Sivec, »Opera na sporedih
nemških gledaliških družb v Ljubljani v obdobju klasicizma«, 135.

54 Izvedba te komične opere je bila 30. julija 1801, Schikaneder je nastopil v vlogi hišnega
mojstra (Hausmeister). Gledališki letak za predstavo je ohranjen v Narodnem
muzeju Slovenije.

128
   125   126   127   128   129   130   131   132   133   134   135