Page 171 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 171
9
Organizacijska kultura
in finančna dodana vrednost
v tujih podjetjih v Sloveniji
Benjamin Kmetec in Mirko Markič
V zadnjem desetletju se v podjetjih in drugih organizacijah soočajo z no-
vimi izzivi pri zagotavljanju sedanje in prihodnje uspešnosti. Poleg nevar-
nosti, ki jih prinaša globalna konkurenčnost, se pojavljajo tudi številne
nove priložnosti (Whitelock 2002, 344). V tistih podjetjih, ki jih želi-
jo izkoristiti v svojo korist, naj bi se nenehno spreminjali v skladu s spre-
membami v družbenem in poslovnem okolju oziroma spremembe tudi
povzročali (Hrastelj 1990, 422). V tej globalni konkurenčnosti ima orga-
nizacijska kultura z zakoreninjeno temeljno osnovo v nenapisanih »pra-
vilih igre« ali temeljnih predpostavkah na nezavedni ravni zelo velik
pomen (Schein 1997, 17). Prav zaradi navedenega imajo kulturološki in
organizacijski dejavniki čedalje večji vpliv na poslovanje podjetij v mo-
dernem in globaliziranem mednarodnem poslovnem okolju.
Kultura v organizaciji nastaja kot posledica skupinskega življenja.
Skupna pot razreševanja problemov, iskanja odgovorov na številna vpra-
šanja organizacijskega delovanja ustvarja zgodovino organizacije in obli-
kuje njeno kulturo (Mesner-Andolšek 1995, 132). Organizacijska kultu-
ra je v organizacijski teoriji relativno mlad pojem. Kot teoretični pojem se
je začel uveljavljati šele od 70. letih prejšnjega stoletja najprej. V realnosti
pa se je pomembnost tega pojava pokazala že, ko so Japonci pričeli s svo-
jim gospodarskim čudežem. Američani so začeli iskati vzvode zanj, ven-
dar ne tehnološka prednost, znanje, kapital ali optimiranje logistike niso
dali zadovoljivega odgovora na japonski čudež. Šele po natančnem preu-
čevanju japonskih organizacij so odkrili vrsto posebnosti v organizacij-
skih strukturah in združbah kot celotah (Kavčič 2005, 4). Organizacijska
kultura je prisotna v vseh družbah. Razvojnim zamislim daje zalet ali pa
Organizacijska kultura
in finančna dodana vrednost
v tujih podjetjih v Sloveniji
Benjamin Kmetec in Mirko Markič
V zadnjem desetletju se v podjetjih in drugih organizacijah soočajo z no-
vimi izzivi pri zagotavljanju sedanje in prihodnje uspešnosti. Poleg nevar-
nosti, ki jih prinaša globalna konkurenčnost, se pojavljajo tudi številne
nove priložnosti (Whitelock 2002, 344). V tistih podjetjih, ki jih želi-
jo izkoristiti v svojo korist, naj bi se nenehno spreminjali v skladu s spre-
membami v družbenem in poslovnem okolju oziroma spremembe tudi
povzročali (Hrastelj 1990, 422). V tej globalni konkurenčnosti ima orga-
nizacijska kultura z zakoreninjeno temeljno osnovo v nenapisanih »pra-
vilih igre« ali temeljnih predpostavkah na nezavedni ravni zelo velik
pomen (Schein 1997, 17). Prav zaradi navedenega imajo kulturološki in
organizacijski dejavniki čedalje večji vpliv na poslovanje podjetij v mo-
dernem in globaliziranem mednarodnem poslovnem okolju.
Kultura v organizaciji nastaja kot posledica skupinskega življenja.
Skupna pot razreševanja problemov, iskanja odgovorov na številna vpra-
šanja organizacijskega delovanja ustvarja zgodovino organizacije in obli-
kuje njeno kulturo (Mesner-Andolšek 1995, 132). Organizacijska kultu-
ra je v organizacijski teoriji relativno mlad pojem. Kot teoretični pojem se
je začel uveljavljati šele od 70. letih prejšnjega stoletja najprej. V realnosti
pa se je pomembnost tega pojava pokazala že, ko so Japonci pričeli s svo-
jim gospodarskim čudežem. Američani so začeli iskati vzvode zanj, ven-
dar ne tehnološka prednost, znanje, kapital ali optimiranje logistike niso
dali zadovoljivega odgovora na japonski čudež. Šele po natančnem preu-
čevanju japonskih organizacij so odkrili vrsto posebnosti v organizacij-
skih strukturah in združbah kot celotah (Kavčič 2005, 4). Organizacijska
kultura je prisotna v vseh družbah. Razvojnim zamislim daje zalet ali pa
