Page 173 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 173
9: Organizacijska kultura in finančna dodana vrednost v tujih podjetjih v Sloveniji 173
od 520.000 EUR; število zaposlenih; pravni status (d. d., d. o. o., d. n. o.,
k. d.). Po teh kriterijih je bilo izbranih 437 podjetij v Republiki Sloveniji.
Pričakovali smo 25–40-odstotno stopnjo odgovorov (Flere 2000, 18). Sto-
pnja odgovora po zaključenem anketiranju je bila 47 % (od 237 klikov na
anketo je bilo v celoti izpolnjenih 113 anketnih vprašalnikov). Če oprede-
limo odzivnost glede na povprečno število zaposlenih tujih notranjih po-
vezanih podjetij (SURS 2010), je ta veliko manjša.
Glavno oviro pri našem delu je predstavljala neodzivnost posamezni-
kov, ki so zaposleni v tujih podjetjih, saj smo odgovore zbirali slabih de-
set mesecev. Na koncu smo dobili 113 v celoti izpolnjenih anket, ki so bile
primerne za obdelavo podatkov.
Vprašalnik
Za potrebe empiričnega dela magistrske naloge smo uporabili tipologi-
jo po Cameronu in Quinnu (1999), tako imenovani OCAI-vprašalnik,
»The Competing Values Framework – CVF« (model konkurenčnih vre-
dnot). Cameron in Quinn sta na podlagi merskega inštrumenta določila
štiri glavne tipe organizacijskih kultur.
Vprašalnik smo izbrali, ker meri različne dimenzije organizacijske
kulture. Omogoča hkraten prikaz dejanskega in želenega stanja organi-
zacijske kulture v podjetju. V vprašalniku smo uporabili zaprta in odprta
vprašanja. Na koncu smo dodali tudi nekaj demografskih vprašanj (glej
prilogo 1).
Vprašalnik meri naslednje dimenzije:
− splošne karakteristike podjetja,
− vodenje v organizaciji,
− sistem ravnanja z zaposlenimi,
− lepilo organizacije,
− strateške poudarke,
− kriterije uspeha.
Vsak izmed šestih sklopov vsebuje štiri trditve, ki merijo točno do-
ločen tip organizacijske kulture. Tipi so za lažjo prepoznavo in obdelavo
označeni s črkami. Črka A predstavlja kulturo klana, črka B ad hoc kul-
turo, črka C kulturo trga, črka D pa kulturo hierarhije.
Izpolnjevanje vprašalnika poteka tako, da je pri vsakem izmed šes-
tih sklopov anketirani med štiri izbrane trditve posameznega sklopa raz-
delil 100 točk, in sicer po principu največ točk trditvi, ki najbolje opisuje
dejansko stanje, dokler se ni vseh 100 točk porazdelilo med vse štiri trdi-
od 520.000 EUR; število zaposlenih; pravni status (d. d., d. o. o., d. n. o.,
k. d.). Po teh kriterijih je bilo izbranih 437 podjetij v Republiki Sloveniji.
Pričakovali smo 25–40-odstotno stopnjo odgovorov (Flere 2000, 18). Sto-
pnja odgovora po zaključenem anketiranju je bila 47 % (od 237 klikov na
anketo je bilo v celoti izpolnjenih 113 anketnih vprašalnikov). Če oprede-
limo odzivnost glede na povprečno število zaposlenih tujih notranjih po-
vezanih podjetij (SURS 2010), je ta veliko manjša.
Glavno oviro pri našem delu je predstavljala neodzivnost posamezni-
kov, ki so zaposleni v tujih podjetjih, saj smo odgovore zbirali slabih de-
set mesecev. Na koncu smo dobili 113 v celoti izpolnjenih anket, ki so bile
primerne za obdelavo podatkov.
Vprašalnik
Za potrebe empiričnega dela magistrske naloge smo uporabili tipologi-
jo po Cameronu in Quinnu (1999), tako imenovani OCAI-vprašalnik,
»The Competing Values Framework – CVF« (model konkurenčnih vre-
dnot). Cameron in Quinn sta na podlagi merskega inštrumenta določila
štiri glavne tipe organizacijskih kultur.
Vprašalnik smo izbrali, ker meri različne dimenzije organizacijske
kulture. Omogoča hkraten prikaz dejanskega in želenega stanja organi-
zacijske kulture v podjetju. V vprašalniku smo uporabili zaprta in odprta
vprašanja. Na koncu smo dodali tudi nekaj demografskih vprašanj (glej
prilogo 1).
Vprašalnik meri naslednje dimenzije:
− splošne karakteristike podjetja,
− vodenje v organizaciji,
− sistem ravnanja z zaposlenimi,
− lepilo organizacije,
− strateške poudarke,
− kriterije uspeha.
Vsak izmed šestih sklopov vsebuje štiri trditve, ki merijo točno do-
ločen tip organizacijske kulture. Tipi so za lažjo prepoznavo in obdelavo
označeni s črkami. Črka A predstavlja kulturo klana, črka B ad hoc kul-
turo, črka C kulturo trga, črka D pa kulturo hierarhije.
Izpolnjevanje vprašalnika poteka tako, da je pri vsakem izmed šes-
tih sklopov anketirani med štiri izbrane trditve posameznega sklopa raz-
delil 100 točk, in sicer po principu največ točk trditvi, ki najbolje opisuje
dejansko stanje, dokler se ni vseh 100 točk porazdelilo med vse štiri trdi-
