Page 174 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 174
Organizacijska kultura in organizacijska klima
tve posameznega sklopa. Postopek se je ponovil še za trditve, ki opisuje-
jo želeno stanje.
Zbiranje podatkov
Izmed različnih metod zbiranja podatkov smo se odločili za spletno zbi-
ranje podatkov (Web Survey), ki je v primerjavi z drugimi načini anketi-
ranja hitreje izvedljivo in omogoča dostop do vprašalnika kjer koli in ka-
dar koli. Je tudi cenejši način zbiranja podatkov in omogoča nadzor nad
posameznim odgovorom.
Podjetja, na katera smo se obrnili s prošnjo reševanja ankete, smo
zbrali tako, da smo posameznim podjetjem, ki so ustrezala našim izbra-
nim karakteristikam, po elektronski pošti poslali povabilo k izpolnitvi
vprašalnika z razlago in namenom anketiranja ter povezavo do spletne-
174 ga vprašalnika. Zaradi omejenega odziva smo osebno poklicali v podje-
tja in jih povabili k sodelovanju. Anketiranje je bilo s pomočjo program-
skega orodja FluidSurveys.si izvedeno v času od oktobra 2010 do avgusta
2011. Nekaj anketnih vprašalnikov smo zaradi neznanja uporabe interne-
ta posredovali v fizični obliki ter jih nato vnesli v programsko orodje Flu-
idSurvey.si, da smo podatke nadalje lažje statistično obdelovali.
Podatke za statistično obdelavo in določanje uspešnosti podjetij smo
napravili na podlagi podatkovne baze Bizi. Podatke analiziranih podjetij
smo za vsako podjetje posebej izpisovali v Excelovo podatkovno pregle-
dnico in na tak način prišli do izidov raziskovalnega vzorca. Uspešnost
podjetja smo enačili na podlagi računovodskega podatka poslovnega iz-
ida.
Obdelava podatkov
V kvantitativnem delu empirične študije smo zbrane primarne podatke
statistično obdelali s programskim paketom SPSS (Statistical Package for
the Social Sciences). Podrobnejša analiza postavk vprašalnika je opisana
v poglavju Izidi raziskave. Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo sple-
tne ankete, smo opisno (deskriptivno) analizirali. To pomeni, da smo za
intervalne spremenljivke izračunali povprečno oceno (M) in standardni
odklon (SD).
Preden smo se lahko lotili analiz podatkov, smo morali podatke
ustrezno pripraviti. Ker so udeleženci raziskave med štiri trditve posame-
znega sklopa razdelili 100 točk, smo želeli ugotoviti, koliko točk so anke-
tirani pripisali posamezni trditvi in posledično posameznemu tipu orga-
nizacijske kulture.
tve posameznega sklopa. Postopek se je ponovil še za trditve, ki opisuje-
jo želeno stanje.
Zbiranje podatkov
Izmed različnih metod zbiranja podatkov smo se odločili za spletno zbi-
ranje podatkov (Web Survey), ki je v primerjavi z drugimi načini anketi-
ranja hitreje izvedljivo in omogoča dostop do vprašalnika kjer koli in ka-
dar koli. Je tudi cenejši način zbiranja podatkov in omogoča nadzor nad
posameznim odgovorom.
Podjetja, na katera smo se obrnili s prošnjo reševanja ankete, smo
zbrali tako, da smo posameznim podjetjem, ki so ustrezala našim izbra-
nim karakteristikam, po elektronski pošti poslali povabilo k izpolnitvi
vprašalnika z razlago in namenom anketiranja ter povezavo do spletne-
174 ga vprašalnika. Zaradi omejenega odziva smo osebno poklicali v podje-
tja in jih povabili k sodelovanju. Anketiranje je bilo s pomočjo program-
skega orodja FluidSurveys.si izvedeno v času od oktobra 2010 do avgusta
2011. Nekaj anketnih vprašalnikov smo zaradi neznanja uporabe interne-
ta posredovali v fizični obliki ter jih nato vnesli v programsko orodje Flu-
idSurvey.si, da smo podatke nadalje lažje statistično obdelovali.
Podatke za statistično obdelavo in določanje uspešnosti podjetij smo
napravili na podlagi podatkovne baze Bizi. Podatke analiziranih podjetij
smo za vsako podjetje posebej izpisovali v Excelovo podatkovno pregle-
dnico in na tak način prišli do izidov raziskovalnega vzorca. Uspešnost
podjetja smo enačili na podlagi računovodskega podatka poslovnega iz-
ida.
Obdelava podatkov
V kvantitativnem delu empirične študije smo zbrane primarne podatke
statistično obdelali s programskim paketom SPSS (Statistical Package for
the Social Sciences). Podrobnejša analiza postavk vprašalnika je opisana
v poglavju Izidi raziskave. Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo sple-
tne ankete, smo opisno (deskriptivno) analizirali. To pomeni, da smo za
intervalne spremenljivke izračunali povprečno oceno (M) in standardni
odklon (SD).
Preden smo se lahko lotili analiz podatkov, smo morali podatke
ustrezno pripraviti. Ker so udeleženci raziskave med štiri trditve posame-
znega sklopa razdelili 100 točk, smo želeli ugotoviti, koliko točk so anke-
tirani pripisali posamezni trditvi in posledično posameznemu tipu orga-
nizacijske kulture.
