Page 109 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 109
trubar – »politik«? cerkovna ordninga (1564)
ena deželska muč, ne telesna syla oli permorovane. (Trubar [1564]
v Vinkler ibid., 347)
Na tem mestu je Trubar mentalitetni dedič Luthrovega pogleda na
posvetno oblast, kajti takratni prvi pridigar »cerkve slovenskega jezika« v
citiranem odlomku na drugem polu primerjalnega niza proti duhovni av-
toriteti pridigarja (das priester Ampt) stavi moč posvetne oblasti, ki jo ena-
či s telesno silo oziroma prisilo (Gewalt). Tako uporablja za pomensko polje
posvetne oblasti označevalec (pri)sila, in sicer na enak način in v analog-
nem kontekstu kot Luther, ki je termin (weltliche) Obrigkeit pogosto zame-
njeval z izrazom Gewalt. Le-ta po načelu pars pro toto nadomešča celotno
pomensko polje, je pa pomensko znatno določnejši in se nanaša na povsem
decidirano komponentno izvrševanja oblasti: na fizično (kaznovalno) (pri)
silo,11 ki tako postaja sinonim za (deželno) oblast.
V abstraktnem je torej Trubar posvetno oblast pripoznaval kot del
reda v »Božji državi« in kot nujen delovalnik v civitas terrena. Zato in pa
zavoljo zavedanja, da so reformirane cerkve neprotestantskih veroizpove-
di (in tudi neveroizpovedi) v smislu AR postavljene onstran zakona, pa v
svojih spisih ni pokazal niti najmanjšega razumevanja za tiste oblike zgo-
dnjenovoveškega verskega iskanja, ki so zagovarjale izključni primat du-
hovnega nad posvetnim, npr. za prekrščevalce. Zgoraj omenjeno poglavje
Cerkovne ordninge (Od deželske oblasti in gosposčine) ima tako namreč po-
menljiv podnaslov: Aku ty bidertauffery prov govore, kir pravio: Ta deželska
oblast, gosposčina, te pravde inu zmasne, pravične štraifinge so zgul greh inu
de en pravi kersčenik ne more deželske ryči rovnati, regirati, sodyti, te hude
štraiffati na životu inu na blagu? (Trubar [1564] v Vinkler ibid., 356) Trubar
pa podobno kot Luther, ki ni našel svetopisemskega opravičila npr. za radi-
kalno odloč(e)nost kmečke vojske v nemški kmeči vojni (1524–1526), obra-
čuna s pogledom prekrščevalcev, in sicer že z marginalno opombo in nato
s prvo povedjo v zadevnem poglavju:
Bidertauffery so eni nevučeni, nezastopni v tim S. pysmu ludy, su-
seb v tim, kir se druguč kersčuio, gosposčino zamečuio. (Trubar
[1564] v Vinkler ibid., 356)
11 Na strani Rimske cerkve izraz Gewalt zamenjuje plenitudo potestatis, ki referira na
papeževo vrhovno moč in politično oblast, vključno s prisilo (v slovarju cerkvenega
prava jo izražajo imperium, auctoritas in – executio). Jurca 2010, 157. O zapletenem
vprašanju pravice oz. smiselnosti rabe papeške moči je npr. v zvezi s tridentinskim
koncilom v svojem traktatu Actionis duae secretarii pontificii retorično izjemno ume-
telno razpravljal Peter Pavel Vergerij ml. (Pobežin 2018, 106–7).
109
ena deželska muč, ne telesna syla oli permorovane. (Trubar [1564]
v Vinkler ibid., 347)
Na tem mestu je Trubar mentalitetni dedič Luthrovega pogleda na
posvetno oblast, kajti takratni prvi pridigar »cerkve slovenskega jezika« v
citiranem odlomku na drugem polu primerjalnega niza proti duhovni av-
toriteti pridigarja (das priester Ampt) stavi moč posvetne oblasti, ki jo ena-
či s telesno silo oziroma prisilo (Gewalt). Tako uporablja za pomensko polje
posvetne oblasti označevalec (pri)sila, in sicer na enak način in v analog-
nem kontekstu kot Luther, ki je termin (weltliche) Obrigkeit pogosto zame-
njeval z izrazom Gewalt. Le-ta po načelu pars pro toto nadomešča celotno
pomensko polje, je pa pomensko znatno določnejši in se nanaša na povsem
decidirano komponentno izvrševanja oblasti: na fizično (kaznovalno) (pri)
silo,11 ki tako postaja sinonim za (deželno) oblast.
V abstraktnem je torej Trubar posvetno oblast pripoznaval kot del
reda v »Božji državi« in kot nujen delovalnik v civitas terrena. Zato in pa
zavoljo zavedanja, da so reformirane cerkve neprotestantskih veroizpove-
di (in tudi neveroizpovedi) v smislu AR postavljene onstran zakona, pa v
svojih spisih ni pokazal niti najmanjšega razumevanja za tiste oblike zgo-
dnjenovoveškega verskega iskanja, ki so zagovarjale izključni primat du-
hovnega nad posvetnim, npr. za prekrščevalce. Zgoraj omenjeno poglavje
Cerkovne ordninge (Od deželske oblasti in gosposčine) ima tako namreč po-
menljiv podnaslov: Aku ty bidertauffery prov govore, kir pravio: Ta deželska
oblast, gosposčina, te pravde inu zmasne, pravične štraifinge so zgul greh inu
de en pravi kersčenik ne more deželske ryči rovnati, regirati, sodyti, te hude
štraiffati na životu inu na blagu? (Trubar [1564] v Vinkler ibid., 356) Trubar
pa podobno kot Luther, ki ni našel svetopisemskega opravičila npr. za radi-
kalno odloč(e)nost kmečke vojske v nemški kmeči vojni (1524–1526), obra-
čuna s pogledom prekrščevalcev, in sicer že z marginalno opombo in nato
s prvo povedjo v zadevnem poglavju:
Bidertauffery so eni nevučeni, nezastopni v tim S. pysmu ludy, su-
seb v tim, kir se druguč kersčuio, gosposčino zamečuio. (Trubar
[1564] v Vinkler ibid., 356)
11 Na strani Rimske cerkve izraz Gewalt zamenjuje plenitudo potestatis, ki referira na
papeževo vrhovno moč in politično oblast, vključno s prisilo (v slovarju cerkvenega
prava jo izražajo imperium, auctoritas in – executio). Jurca 2010, 157. O zapletenem
vprašanju pravice oz. smiselnosti rabe papeške moči je npr. v zvezi s tridentinskim
koncilom v svojem traktatu Actionis duae secretarii pontificii retorično izjemno ume-
telno razpravljal Peter Pavel Vergerij ml. (Pobežin 2018, 106–7).
109
