Page 42 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 42
izpod krivoverskega peresa
Slednje je še posebej pomenljivo, kajti Pertz je širšemu zgodovinar-
skemu občestvu bolj znan kot utemeljitveni urednik pomembne izdaje
Monumenta Germaniae Historica, s katero je postalo kriti(cisti)čno zgodo-
vinopisje na podlagi izključno virov, brez pamfletne ali izrazite genealoške
miselne note, moderno in (vsaj deloma) večplastno.
Luthra je tako zmogel že Ranke obravnavati v preseku cerkvene, teo-
loške (dogm atične), politične ter kulturne zgodovine, prvi tovrstni rezul-
tat pa je bilo epohalno delo Die römischen Päpste, ihre Kirche und ihr Staat
(1536), nato pa Geschichte der Reformation (1839–1847). Pri tem velja pouda-
riti, da je pruski učenjak evangeličanskih korenin; oče je bil luteranski pas-
tor; obe knjigi napisal na podlagi več kot desetletje dolgega temeljnega raz-
iskovalnega dela na primarnih virih (tiski, listine, korespondence …), ki ga
je opravil na Nemškem, na Dunaju in nazadnje v Vatikanski knjižnici. V
stolnem mestu Habsburške monarhije, ki je tedaj navdušilo prenekatere-
ga nemškega romantika, tudi Friedricha Schlegla, se je poleg drugih srečal
tudi z Jernejem Kopitarjem, ki je nemškemu učenjaku pri študiju nudil ne-
nadomestljivo pomoč.10
Tekstni imaginarij Luthra (za učeno kulturo) je bil tokrat prvič
konstruiran pretežno na podlagi racional(istič)nega raziskovalnega posto-
pa. Pamfletistika, ki je dotlej odloč(il)no zarisovala poteze imaginarnega
Luthra, in sicer na obeh straneh, je bila tako obravnavana samo kot eden iz-
med virov, ki pa ni bil niti prvi niti edini, pa tudi poglavitni ne več.
Luther kot penat v stoletju meščanov in revolucij
Toda z 19. stoletjem je doživel pomembne spremembe tudi »ljudski« imagi-
narij Luthra. Zdi se, da je mogoče te menjave včleniti v sočasn e evropske in-
telektualne tokove, predvsem v razmišljanja o nastanku, biti in obstoju na-
roda, ki so zaznamovala idealistično filozofijo Johanna Gottlieba Fichteja,
najprej ciklus predavanj Die Grundzüge des gegenwärtigen Zeitalters (1806),
predvsem pa Reden an die deutsche Nation iz leta 1808.
Za oblikovanje modernih narodov je pomembna zlasti Fichtejeva ugo-
tovitev, da je jezik določenega naroda tista določnica, ki svojega nosilca
nespregledljivo ločuje od tujejezičnih govorcev. Ko Fichte govori o »edi-
ni skupni potezi nemštva« (Fichte 1984, 357), s katero se slednje upira pro-
padu nemške narodnosti zaradi stapljanja le-te s tujstvom, ugotovi, da je
nemški jezik tisti, ki »utemeljuje popolno nasprotje med Nemci in ostali-
10 Prim. Rankejeva pisma Heinrichu Ritterju v: Ranke 1890, 171–76, 206–12.
42
Slednje je še posebej pomenljivo, kajti Pertz je širšemu zgodovinar-
skemu občestvu bolj znan kot utemeljitveni urednik pomembne izdaje
Monumenta Germaniae Historica, s katero je postalo kriti(cisti)čno zgodo-
vinopisje na podlagi izključno virov, brez pamfletne ali izrazite genealoške
miselne note, moderno in (vsaj deloma) večplastno.
Luthra je tako zmogel že Ranke obravnavati v preseku cerkvene, teo-
loške (dogm atične), politične ter kulturne zgodovine, prvi tovrstni rezul-
tat pa je bilo epohalno delo Die römischen Päpste, ihre Kirche und ihr Staat
(1536), nato pa Geschichte der Reformation (1839–1847). Pri tem velja pouda-
riti, da je pruski učenjak evangeličanskih korenin; oče je bil luteranski pas-
tor; obe knjigi napisal na podlagi več kot desetletje dolgega temeljnega raz-
iskovalnega dela na primarnih virih (tiski, listine, korespondence …), ki ga
je opravil na Nemškem, na Dunaju in nazadnje v Vatikanski knjižnici. V
stolnem mestu Habsburške monarhije, ki je tedaj navdušilo prenekatere-
ga nemškega romantika, tudi Friedricha Schlegla, se je poleg drugih srečal
tudi z Jernejem Kopitarjem, ki je nemškemu učenjaku pri študiju nudil ne-
nadomestljivo pomoč.10
Tekstni imaginarij Luthra (za učeno kulturo) je bil tokrat prvič
konstruiran pretežno na podlagi racional(istič)nega raziskovalnega posto-
pa. Pamfletistika, ki je dotlej odloč(il)no zarisovala poteze imaginarnega
Luthra, in sicer na obeh straneh, je bila tako obravnavana samo kot eden iz-
med virov, ki pa ni bil niti prvi niti edini, pa tudi poglavitni ne več.
Luther kot penat v stoletju meščanov in revolucij
Toda z 19. stoletjem je doživel pomembne spremembe tudi »ljudski« imagi-
narij Luthra. Zdi se, da je mogoče te menjave včleniti v sočasn e evropske in-
telektualne tokove, predvsem v razmišljanja o nastanku, biti in obstoju na-
roda, ki so zaznamovala idealistično filozofijo Johanna Gottlieba Fichteja,
najprej ciklus predavanj Die Grundzüge des gegenwärtigen Zeitalters (1806),
predvsem pa Reden an die deutsche Nation iz leta 1808.
Za oblikovanje modernih narodov je pomembna zlasti Fichtejeva ugo-
tovitev, da je jezik določenega naroda tista določnica, ki svojega nosilca
nespregledljivo ločuje od tujejezičnih govorcev. Ko Fichte govori o »edi-
ni skupni potezi nemštva« (Fichte 1984, 357), s katero se slednje upira pro-
padu nemške narodnosti zaradi stapljanja le-te s tujstvom, ugotovi, da je
nemški jezik tisti, ki »utemeljuje popolno nasprotje med Nemci in ostali-
10 Prim. Rankejeva pisma Heinrichu Ritterju v: Ranke 1890, 171–76, 206–12.
42
