Page 119 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 119
Rodiška mitska krajina: geografski vidik

Šribar. 1996. Formacijska geološka karta južnega dela Tržaško-Komenske
planote 1 : 50.000: kredne in paleogenske kamnine. Ljubljana: Inštitut za
geologijo, geotehniko in geofiziko.
Kladnik, D., F. Lovrenčak in M. Orožen Adamič, ur. 2005. Geografski termi-
nološki slovar. Ljubljana: Založba z rc.
Kranjc, A., M. Bijuklič in M. Žalik Huzjan. 1997. Kras: Slovene Classical Karst.
Ljubljana: Založba z rc.
Medeot, M., M. Crevato in A. Margon. 2021. »Arheologija spomina.« V Mit-
ska krajina: iz različnih perspektiv, ur. K. Hrobat Virloget, 123–146. Koper:
Založba Univerze na Primorskem.
Perko, D., in M. Orožen Adamič, ur. 1998. Slovenija, pokrajine in ljudje. Ljub-
ljana: Mladinska knjiga.
Pleničar, M., A. Polšak in D. Šikić. 1973. Tolmač za list Trst: L 33–88; So-
cialistična federativna republika Jugoslavija, osnovna geološka karta, 1 :
100.000. Beograd: Zvezni geološki zavod.
Rutar, S. 1895. »Završniška gospoščina na Krasu.« Izvestija Muzejskega društ-
va za Kranjsko 5 (6): 213–228.
Senegačnik, J. 2012. Slovenija in njene pokrajine. Ljubljana: Modrijan.
Stepišnik, U. 2011. Reliktni vršaji kontaktnega krasa. Ljubljana: Znanstvena
založba Filozofske fakultete.
Stepišnik, U., L. Černuta, M. Ferk in P. Gostinčar. 2006. »Reliktni vršaji kon-
taktnega krasa severozahodnega dela Matarskega podolja.« Dela 28:29–
42.
Šikić, D., in M. Pleničar. 1975. Tumač za list Ilirska Bistrica: L 33–89; Socijali-
stička federativna republika Jugoslavija, osnovna geološka karta 1 : 100.000.
Beograd: Savezni geološki zavod.

Rodiška mitska krajina: geografski vidik

Prispevek obravnava zanimive naravne in antropogene pojave na območju
rodiške mitske krajine. Namen prispevka je z geografskega vidika in z upo-
rabo geografskih raziskovalnih metod pojasniti: (1) prisotnost nekaterih za-
nimivih objektov materialne (naravne in antropogene) dediščine in (2) pro-
cese, ki so vplivali na njihov nastanek, ter (3) izvor z njimi povezanega pri-
povednega izročila. Raziskava temelji na preučevanju digitalnih kartograf-
skih virov, tako topografskih zemljevidov iz različnih obdobij in različnih
meril kot tudi Franciscejskega katastra, preučevanju lidarskih posnetkov
površja in na izsledkih terenskega dela, ki je bilo opravljeno dvakrat: en-
krat v času daljšega obdobja brez padavin in enkrat v deževnem obdobju,
kar je pomembno zlasti z vidika preučevanja vodnega pojava Jezero. Za iz-
mero dimenzij naravnih pojavov, predvsem Jezera, so bili uporabljeni pre-
prosti terenski pripomočki (meter) in aplikacija za pametne telefone Input,
ki je namenjena zajemanju prostorskih podatkov na terenu in omogoča nji-

119
   114   115   116   117   118   119   120   121   122   123   124