Page 147 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 147
Poskus orisa izzivov v upravljanju
Mitskega parka v Rodiku

Neža Čebron Lipovec
Univerza na Primorskem
neza.cl@fhs.upr.si

Uvod
Novonastali Čezmejni mitski park predstavlja noviteto v sklopu oblik
upravljanja kulturne dediščine. Kot pove ime, park temelji na vsebinah,
ki izhajajo iz nesnovne dediščine mitskega izročila, a vsebuje tudi številne
druge snovne elemente. To so arheološka najdišča, stavbna dediščina, na-
ravne vrednote in umetniška dela.

Bogat nabor različnih prepoznanih kulturnih in naravnih vrednot, ki so-
oblikujejo Mitski park Rodik, je upravljavce (Občino Hrpelje-Kozina in po-
sebej Turistično združenje Rodik) in strokovne svetovalce vodil k odločit-
vi, da oblikujejo enoten načrt upravljanja za celoten park, ne zgolj za tista
območja, ki jih predvideva Zakon o varstvu kulturne dediščine (z v k d-1)
(2008). Naloga je še v pripravah, v tem prispevku pa želimo osvetliti nekaj
vsebinskih vprašanj, ki se skozi snovanje parka in načrtovanje njegovega
upravljanja izkazujejo kot izziv. Osrednje vprašanje zadeva značilnosti mit-
ske krajine ter njenih sestavnih elementov. Problem razčlenjujemo z ana-
lizo posameznih varovanih elementov kot tudi elementov, ki tega statusa
še nimajo, a so integralni del upravljanja, ter orisujemo nekatere ključne
upravljavske naloge. V poglavju o čezmejnosti primerjamo upravljavske iz-
zive v Rodiku in v »bratskem« parku v Mošćenički Dragi. V sklepu posku-
šamo orisati okvirne usmeritve, kako se s temi izzivi spopasti. Rodiški Mit-
ski park obravnavamo kot študijo primera za upravljanje mitske krajine, ki
lahko služi kot referenca za morebitne sorodne primere.

Upravljanje kulturne dediščine
Upravljanje je lahko definirano zelo tehnicistično; v slovenskem Zakonu
o varstvu kulturne dediščine (z v k d-1) (2008, 3. točka 37. člena) je defini-
rano kot »izvajanje nalog, ki so potrebne za izpolnitev namena, zaradi ka-
terega je bila stvar razglašena za spomenik, in obsega predvsem vodenje in
organiziranje vzdrževanja, uporabe, dostopnosti, predstavitve javnost in

https://doi.org/10.26493/978-961-293-060-8.147-175
Hrobat Virloget, K., ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv.
Koper: Založba Univerze na Primorskem.
   142   143   144   145   146   147   148   149   150   151   152