Page 173 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 173
Poskus orisa izzivov v upravljanju Mitskega parka v Rodiku

———. B. l.c. »Safeguarding of the Art of Akyns, Kyrgyz Epic Tellers.« https:
//ich.unesco.org/en/projects/safeguarding-of-the-art-of-the-akyns
-kyrgyz-epic-tellers-00021

Wijesuriya, G., J. Thompson in C. Young. 2013. Managing World Cultural He-
ritage. Pariz: u n e s co.

Willems, J. H. W. 2010. »Laws, Language, and Learning: Managing Archaeo-
logical Heritage Resources in Europe.« V Cultural Heritage Management:
A Global Perspective, ur. P. Mauch Messenger in G. S. Smith. 212–229.
Gainesville, f l: University of Florida.

»Zakon o ohranjanju narave (z on-u p b 2).« 2004. Uradni list Republike Slo-
venije, št. 96. https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2004-01
-4233.

»Zakon o varstvu kulturne dediščine (z vk d-1).« 2008. Uradni list Republike
Slovenije, št. 16. https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2008-01
-0485

»Zakon o varstvu podzemnih jam (zp vj).« 2004. Uradni list Republike Slove-
nije, št. 2. https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2004-01
-0067

Žele, B. 2003. »Slovensko ljudsko izročilo in moderno poustvarjanje.« Di-
plomsko delo, Univerza v Ljubljani.

Židov, N. 2014. »Nesnovna kulturna dediščina Slovenije: dileme pri varova-
nju v luči Unescove konvencije.« V Interpretacije dediščine, ur. T. Dolžan
Eržen, I. Slavec Gradišnik in N. Valentinčič Furlan, 150–161. Ljubljana:
Slovensko etnološko društvo.

Poskus orisa izzivov v upravljanju Mitskega parka v Rodiku

Cilj poglavja je opisati nekaj ključnih izzivov pri upravljanju Mitskega parka
v Rodiku in slednjega ponuditi kot primer za določanje upravljavskih na-
log v primerih »asociativne kulturne krajine« v evropskem okviru. V prvem
delu sta predstavljena sodobna definicija upravljanja dediščine kot »uprav-
ljanje ustvarjalne kontinuitete in družbeno kohezivnih dediščinskih praks«
(Chitty 2017) in njen na vrednotenju osnovan pristop, ki temelji na sode-
lovanju s skupnostjo. Primer tega bo sistem upravljanja v Rodiku: uradno
ga bo koordiniral režijski obrat občine, v katerem bodo aktivni lokalni pre-
bivalci. V osrednjem delu prispevka analiziramo »mitsko krajino« skozi ele-
mente – ki jih sestavljajo registrirana dediščina (predvsem arheološka najdi-
šča), umetniška dela, ustvarjena za park, naravne vrednote in kulturna kra-
jina, nesnovna dediščina – ter izpostavljamo vprašanje ranljivosti. Štiri regi-
strirana arheološka najdišča so del parka, dva izmed njih imata status spo-
menika lokalnega pomena, za katere je po zakonu predviden načrt upravlja-
nja; glavni prepoznani nalogi sta spremljanje stanja in preventivno vzdrže-
vanje. Vzdrževanje bo osrednja naloga tudi za umetniška dela v parku. Na

173
   168   169   170   171   172   173   174   175   176