Page 89 - Vranješ (†), Matej, Aleš Gacnik in Tadeja Jere Jakulin. Ur. 2021. Potenciali razvoja turizma na Unescovih lokacijah svetovne dedišcine v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 89
dodatne priložnosti za razvoj turizma na unescovih lokacijah
tipi nominacij, med različne stopnje zaščite naravnih vrednot. V sklopu
sondažnih terenskih raziskav izbrana tematika ni bila izpostavljena kot
glavni predmet proučevanja, ampak se je tokom obiskovanja Unescovih
lokalitet pokazala kot zelo relevantna, vredna nadaljnjih analiz in inter-
pretacij. Na osnovi pridobljenih izkušenj ob samostojnem opazovanju z
udeležbo na terenu, pogovorih z glavnimi deležniki, terenskih zapiskih,
dokumentarnih fotografijah in zbranih gradivih smo že v tej fazi raziskav
dobili precej dober vpogled v (ne)vključenost lokalnega prebivalstva pri
Unescovih nominacijah in pri razvoju Unescovih lokalitet.
Različne lokalne skupnosti imajo različne poglede na razvojne prilož-
nosti, ki jih prinaša Unesco. To posledično vpliva na vizibilnost in (ne)ko-
munikativnost izbranih lokalitet, na kakovostne programe za potencial-
ne turiste kot tudi na vključenost in sodelovalnost lokalnega prebivalstva.
Turistična (ne)komunikativnost se kaže tako v fizičnem označevanju lo-
kalitet (turistične in informativne table na avtocestah, vpadnicah v mesta,
označevanje samih območij in lokalitet, objektov kulturne dediščine in na-
ravnih vrednot), v promocijskih tiskovinah kot tudi na spletnih straneh in
v uporabi socialnih omrežjih. Kaže pa se tudi v stopnji razvitosti turistične
ponudbe in programov oz. v kreiranju integralnih turističnih produktov,
ki temeljijo na integralnem varstvu dediščine in naravnih vrednot.
Vključevanje lokalnega prebivalstva ene ali večih občin, vezanih na
posamezno Unescovo lokaliteto ali območje, ter njihova participativnost
pri varovanju in upravljanju se kaže kot ena ključnih nalog pri trajnostnem
razvoju turizma na destinaciji. Uspešnejše so tiste Unescove destinacije, ki
so vzpostavile to sodelovalnost in (so)odgovornost za varovanje in razvoj
že v fazi same priprave nominacije. Zelo pomembno je, kdo je iniciator le-te
in zakaj kot tudi, ali je lokalno prebivalstvo pravočasno, ali sploh, vključe-
no v razpravo in seznanjeno z vsemi razvojnimi priložnostmi in tudi ome-
jitvami, ki jih prinaša Unesco. Stopnja vključenosti lokalnega prebivalstva
je zagotovljena pri oddaji nominacij s področja nesnovne kulturne dedišči-
ne, je njena esenca in cilj. Ti parametri postajajo manjši in še manj dosled-
ni, ko gre za pripravo nominacij za snovno kulturno dediščino in najmanj-
ši, ko gre za nominacije na področju naravnih vrednot, še zlasti zaščitenih
območij narave. Zdi se, da je stopnja participativnosti lokalnega prebival-
stva manjša tudi v primeru večnacionalnih nominacij, ki že v fazi načrto-
vanja zahtevajo več usklajevanj.
87
tipi nominacij, med različne stopnje zaščite naravnih vrednot. V sklopu
sondažnih terenskih raziskav izbrana tematika ni bila izpostavljena kot
glavni predmet proučevanja, ampak se je tokom obiskovanja Unescovih
lokalitet pokazala kot zelo relevantna, vredna nadaljnjih analiz in inter-
pretacij. Na osnovi pridobljenih izkušenj ob samostojnem opazovanju z
udeležbo na terenu, pogovorih z glavnimi deležniki, terenskih zapiskih,
dokumentarnih fotografijah in zbranih gradivih smo že v tej fazi raziskav
dobili precej dober vpogled v (ne)vključenost lokalnega prebivalstva pri
Unescovih nominacijah in pri razvoju Unescovih lokalitet.
Različne lokalne skupnosti imajo različne poglede na razvojne prilož-
nosti, ki jih prinaša Unesco. To posledično vpliva na vizibilnost in (ne)ko-
munikativnost izbranih lokalitet, na kakovostne programe za potencial-
ne turiste kot tudi na vključenost in sodelovalnost lokalnega prebivalstva.
Turistična (ne)komunikativnost se kaže tako v fizičnem označevanju lo-
kalitet (turistične in informativne table na avtocestah, vpadnicah v mesta,
označevanje samih območij in lokalitet, objektov kulturne dediščine in na-
ravnih vrednot), v promocijskih tiskovinah kot tudi na spletnih straneh in
v uporabi socialnih omrežjih. Kaže pa se tudi v stopnji razvitosti turistične
ponudbe in programov oz. v kreiranju integralnih turističnih produktov,
ki temeljijo na integralnem varstvu dediščine in naravnih vrednot.
Vključevanje lokalnega prebivalstva ene ali večih občin, vezanih na
posamezno Unescovo lokaliteto ali območje, ter njihova participativnost
pri varovanju in upravljanju se kaže kot ena ključnih nalog pri trajnostnem
razvoju turizma na destinaciji. Uspešnejše so tiste Unescove destinacije, ki
so vzpostavile to sodelovalnost in (so)odgovornost za varovanje in razvoj
že v fazi same priprave nominacije. Zelo pomembno je, kdo je iniciator le-te
in zakaj kot tudi, ali je lokalno prebivalstvo pravočasno, ali sploh, vključe-
no v razpravo in seznanjeno z vsemi razvojnimi priložnostmi in tudi ome-
jitvami, ki jih prinaša Unesco. Stopnja vključenosti lokalnega prebivalstva
je zagotovljena pri oddaji nominacij s področja nesnovne kulturne dedišči-
ne, je njena esenca in cilj. Ti parametri postajajo manjši in še manj dosled-
ni, ko gre za pripravo nominacij za snovno kulturno dediščino in najmanj-
ši, ko gre za nominacije na področju naravnih vrednot, še zlasti zaščitenih
območij narave. Zdi se, da je stopnja participativnosti lokalnega prebival-
stva manjša tudi v primeru večnacionalnih nominacij, ki že v fazi načrto-
vanja zahtevajo več usklajevanj.
87
