Page 117 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 117
Recenziji
Monografija Napoteni delavci med regulativo in prakso podrobno pred-
stavi in analizira napotovanje delavcev v tujino – fenomen, ki je v evrop-
skem prostoru v izjemnem porastu in ravno zaradi tega deležen precej-
šnje pozornosti sektorskih politik ter udeleženih deležnikov. Pregled je
zanimiv predvsem zato, ker Slovenija na področju napotovanja delav-
cev v tujino glede na obseg napotitev in prakso napotovanja predstavlja
pomemben unikum – je namreč, tudi zaradi svojega geografskega polo-
žaja, vmesna točka med državami Zahodnega Balkana in državami eu, z
znatnim deležem državljanov tretjih držav, ki so zaposleni v slovenskih
podjetjih in nato napoteni na delo v druge evropske države.
Obravnavano področje je v monografiji predstavljeno sistematično in
celostno. Avtorji po uvodnem poglavju predstavijo stanje na trgu dela
v Sloveniji ter mobilnost prebivalstva skozi dva vira podatkov: migra-
cijske statistike in statistike obrazcev A1. Sledi podrobna predstavitev
pravnih vidikov napotovanja – tako iz Slovenije kot v Slovenijo. Nada-
ljevanje je namenjeno opisu t. i. slovenskega poslovnega modela, ki je
pritegnil zanimanje strokovnjakov v celotnem evropskem prostoru. Bi-
stvo tega modela je v dobičku, ki ga slovenska podjetja pričakujejo ob
opravljanju storitev na tujem trgu kot posledico slovenske ureditve, po
kateri delodajalci obvezne prispevke za socialno varnost odvajajo od vi-
šine dohodka, ki bi ga delavec prejel za isto delo v Sloveniji – ne glede na
višino minimalne urne postavke v državi napotovanja in drugih izplačil.
V velikem deležu to dejansko pomeni, da se obvezni prispevki plačujejo
od minimalne plače. Ta ureditev je pogosto tarča kritike Slovenije in ra-
zlog za zahteve po spremembi zakonodaje, ki ji v e u očitajo, da omo-
goča t. i. »socialni dumping«. Predstavitvi institucionalnega okvira sledi
opis uresničevanja zakonodaje v praksi s fokusom na izzivih, ki jih for-
malni postopki postavljajo pred delodajalce, ki svoje delavce napotujejo
na delo v druge države e u. S popisom izzivov in z navedbo priporočil
pisci zaključijo besedilo.
117
Monografija Napoteni delavci med regulativo in prakso podrobno pred-
stavi in analizira napotovanje delavcev v tujino – fenomen, ki je v evrop-
skem prostoru v izjemnem porastu in ravno zaradi tega deležen precej-
šnje pozornosti sektorskih politik ter udeleženih deležnikov. Pregled je
zanimiv predvsem zato, ker Slovenija na področju napotovanja delav-
cev v tujino glede na obseg napotitev in prakso napotovanja predstavlja
pomemben unikum – je namreč, tudi zaradi svojega geografskega polo-
žaja, vmesna točka med državami Zahodnega Balkana in državami eu, z
znatnim deležem državljanov tretjih držav, ki so zaposleni v slovenskih
podjetjih in nato napoteni na delo v druge evropske države.
Obravnavano področje je v monografiji predstavljeno sistematično in
celostno. Avtorji po uvodnem poglavju predstavijo stanje na trgu dela
v Sloveniji ter mobilnost prebivalstva skozi dva vira podatkov: migra-
cijske statistike in statistike obrazcev A1. Sledi podrobna predstavitev
pravnih vidikov napotovanja – tako iz Slovenije kot v Slovenijo. Nada-
ljevanje je namenjeno opisu t. i. slovenskega poslovnega modela, ki je
pritegnil zanimanje strokovnjakov v celotnem evropskem prostoru. Bi-
stvo tega modela je v dobičku, ki ga slovenska podjetja pričakujejo ob
opravljanju storitev na tujem trgu kot posledico slovenske ureditve, po
kateri delodajalci obvezne prispevke za socialno varnost odvajajo od vi-
šine dohodka, ki bi ga delavec prejel za isto delo v Sloveniji – ne glede na
višino minimalne urne postavke v državi napotovanja in drugih izplačil.
V velikem deležu to dejansko pomeni, da se obvezni prispevki plačujejo
od minimalne plače. Ta ureditev je pogosto tarča kritike Slovenije in ra-
zlog za zahteve po spremembi zakonodaje, ki ji v e u očitajo, da omo-
goča t. i. »socialni dumping«. Predstavitvi institucionalnega okvira sledi
opis uresničevanja zakonodaje v praksi s fokusom na izzivih, ki jih for-
malni postopki postavljajo pred delodajalce, ki svoje delavce napotujejo
na delo v druge države e u. S popisom izzivov in z navedbo priporočil
pisci zaključijo besedilo.
117
