Page 325 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 325
Vključevanje filmske vzgoje v vzgojno-izobraževalne ustanove
Kranjc). Od leta 2009 Slavistično društvo organizira vsakoletno tekmovanje v
ustvarjanju filmov po literarnih predlogah z naslovom Književnost na filmu
oz. »Slovenščina ima dolg jezik«. Raziskovanju na področju filmske vzgoje se
posvečajo posamezna zaključna dela na pedagoških in humanističnih fakul-
tetah slovenskih univerz.
Prednosti uvajanja filmske vzgoje v vzgojno-izobraževalne institucije
Priporočilo Evropskega parlamenta in sveta o ključnih kompetencah za vse-
življenjsko učenje (Evropski parlament in svet 2006), ki naj prispeva k ra-
zvoju kakovostnega, v prihodnost usmerjenega izobraževanja in usposab-
ljanja, prilagojenega potrebam evropske družbe, določa osem ključnih kom-
petenc, med njimi tudi kulturno zavest in izražanje, ki sta opredeljena kot
spoštovanje pomena kreativnega izražanja, zamisli, izkušenj in čustev v raz-
ličnih medijih, vključno z glasbo, upodabljajočimi umetnostmi, literaturo in
vizualnimi umetnostmi, pri tem pa je poudarjeno spoznavanje deficitarnih
področij umetnosti, npr. filma (Stergel idr. 2016, 17).
Ker na Slovenskem še ni dostopna celostna raziskava o prednostih vklju-
čevanja filmske vzgoje v vzgojno-izobraževalne sisteme, se bomo v nadalje-
vanju naslonili na raziskave, ki so bile opravljene v tujini.
Ugotovitve mnenjske raziskave o filmu kot pismenosti 21. stoletja
Leta 2011 je bila v okviru britanskega projekta o filmu kot pismenosti 21. stole-
tja (Brooks, Cooper in Penke 2011) opravljena javnomnenjska raziskava med
učitelji in učenci, ki so bili vključeni v različne oblike dela s filmom pri pred-
metih, katerih učni načrti ne predvidevajo obravnave tega medija (npr., v te
dejavnosti nista bili vključeni filmska vzgoja in medijska vzgoja), pri dejavno-
sti pa je šlo v večji meri za recepcijo kot produkcijo filma. Projektno delo in iz
njega izhajajoča raziskava sta zajela 387 učiteljev – polovico teh iz nižjih (angl.
primary schools) in polovico iz srednjih (prevladovali so strokovnjaki s pod-
ročja humanistike, teh je bilo več kot 60 , ter učitelji jezikov – 30 ) šol, pri
tem pa so bile enakomerno zastopane različne regije Združenega kraljestva
Velike Britanije in Severne Irske. Vsi vprašanci so se močno strinjali, da film
pomaga širiti razumevanje sveta in drugih kultur ter da je pomembno moti-
vacijsko sredstvo, ki poveča zanimanje učencev za predmet pouka. Skoraj 80
odstotkov učiteljev se je močno strinjalo z izjavo, da ima delo s filmom pozi-
tiven vpliv na pozornost oz. koncentracijo učencev pri pouku, nekaj manj kot
dve tretjini pa se jih je močno strinjalo z izjavo, da je film izboljšal bralno ra-
zumevanje in pisno izražanje učencev (več o tem v nadaljevanju), pa tudi nji-
hovo kritično mišljenje. Poleg sta bila izpostavljena še spodbudni vpliv filma
325
Kranjc). Od leta 2009 Slavistično društvo organizira vsakoletno tekmovanje v
ustvarjanju filmov po literarnih predlogah z naslovom Književnost na filmu
oz. »Slovenščina ima dolg jezik«. Raziskovanju na področju filmske vzgoje se
posvečajo posamezna zaključna dela na pedagoških in humanističnih fakul-
tetah slovenskih univerz.
Prednosti uvajanja filmske vzgoje v vzgojno-izobraževalne institucije
Priporočilo Evropskega parlamenta in sveta o ključnih kompetencah za vse-
življenjsko učenje (Evropski parlament in svet 2006), ki naj prispeva k ra-
zvoju kakovostnega, v prihodnost usmerjenega izobraževanja in usposab-
ljanja, prilagojenega potrebam evropske družbe, določa osem ključnih kom-
petenc, med njimi tudi kulturno zavest in izražanje, ki sta opredeljena kot
spoštovanje pomena kreativnega izražanja, zamisli, izkušenj in čustev v raz-
ličnih medijih, vključno z glasbo, upodabljajočimi umetnostmi, literaturo in
vizualnimi umetnostmi, pri tem pa je poudarjeno spoznavanje deficitarnih
področij umetnosti, npr. filma (Stergel idr. 2016, 17).
Ker na Slovenskem še ni dostopna celostna raziskava o prednostih vklju-
čevanja filmske vzgoje v vzgojno-izobraževalne sisteme, se bomo v nadalje-
vanju naslonili na raziskave, ki so bile opravljene v tujini.
Ugotovitve mnenjske raziskave o filmu kot pismenosti 21. stoletja
Leta 2011 je bila v okviru britanskega projekta o filmu kot pismenosti 21. stole-
tja (Brooks, Cooper in Penke 2011) opravljena javnomnenjska raziskava med
učitelji in učenci, ki so bili vključeni v različne oblike dela s filmom pri pred-
metih, katerih učni načrti ne predvidevajo obravnave tega medija (npr., v te
dejavnosti nista bili vključeni filmska vzgoja in medijska vzgoja), pri dejavno-
sti pa je šlo v večji meri za recepcijo kot produkcijo filma. Projektno delo in iz
njega izhajajoča raziskava sta zajela 387 učiteljev – polovico teh iz nižjih (angl.
primary schools) in polovico iz srednjih (prevladovali so strokovnjaki s pod-
ročja humanistike, teh je bilo več kot 60 , ter učitelji jezikov – 30 ) šol, pri
tem pa so bile enakomerno zastopane različne regije Združenega kraljestva
Velike Britanije in Severne Irske. Vsi vprašanci so se močno strinjali, da film
pomaga širiti razumevanje sveta in drugih kultur ter da je pomembno moti-
vacijsko sredstvo, ki poveča zanimanje učencev za predmet pouka. Skoraj 80
odstotkov učiteljev se je močno strinjalo z izjavo, da ima delo s filmom pozi-
tiven vpliv na pozornost oz. koncentracijo učencev pri pouku, nekaj manj kot
dve tretjini pa se jih je močno strinjalo z izjavo, da je film izboljšal bralno ra-
zumevanje in pisno izražanje učencev (več o tem v nadaljevanju), pa tudi nji-
hovo kritično mišljenje. Poleg sta bila izpostavljena še spodbudni vpliv filma
325
