Page 378 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 378
a Hofman
vsi, ki so se kdaj srečali z njo.« (Bačnik 2008) Učence motivira, ker je učna ura
prijetnejša in zanimivejša, pouk je hitrejši, zabavnejši in vznemirljiveši. Učitelji
pa navajajo tudi, da je pozornost učencev ob uporabi interaktivne tabče večja
in s tem boljše tudi njihovo vedenje (Bačnik 2008).
Članek lahko berejo vsi učenci hkrati, s čimer prihranimo čas oz. lahko vsak
učenec prebere vse članke, kar sicer ni mogoče. Pri dejavnosti tudi neposre-
dno razvijajo digitalno pismenost, ustvari se torej prostor za razvijanje IKT-
spretnosti (fotografiranje izdelka, posredovanje preko e-pošte oz. nalaganje
na računalnik, popravljanje napak na i-tabli).
Bačnikova (2008) opozarja na izsledke Smithove raziskave (2001 v Bačnik
2008), da »nekateri učitelji v interakcijo sploh ne vključujejo učencev ali pa to
storijo v manjšem obsegu. [. . .] Ne zanemarja dejstva, da najstniki bolj neradi
zapuščajo svoje sedeže kot mlajši učenci in da imajo nekateri učenci težave
oz. zadržke pri delu z interaktivno tablo.« Pri opisanih primerih dobre prakse
tovrstnih težav nismo zaznali. Devetošolci osnovne šole, na kateri je bila de-
javnost izvedena, so skozi celotno osnovno šolanje v stiku z interaktivnimi
tablami, uporabljajo jih tako pri pouku kot pri drugih dejavnostih, zato ni-
majo zadržkov pri njihovi uporabi. Učitelji jih kontinuirano vključujejo v delo
z interaktivno tablo. Slabost izbrane dejavnosti je pisanje na liste, boljša mož-
nost bi bila uporaba worda, vendar računalniška učilnica ni vedno na voljo,
šola pa tudi nima tabličnih računalnikov.
Vrstniško vrednotenje od učencev zahteva veliko znanja. Čeprav učenci
poznajo kriterije za vrednotenje besedil, se ob vrednotenju pogosto osredo-
točijo samo na napake. Učimo jih, da bi na besedila (in sporočanje naploh)
gledali celostneje, s poudarkom na sporočanjski vrednost besedil.
Zaključek
IKT je v vzgoji in izobraževanju prisotna že več desetletij, prav tako pri po-
učevanju in učenju angleščine. Spreminjajo se naprave, sistemi, programska
oprema itd. Vsaka novost prinese nove možnosti učenja in poučevanja, hkrati
pa v sodobnem svetu kmalu spet zastari. Poučevanje zato stalno zahteva
nova znanja IKT, prilagajanje učnih metod in oblik, da bi učencem poleg pri-
marnega znanja predmeta prinesle tudi druga sodobna znanja in bi se tako
razvijali v razmišljujoče posameznike z vrednoto vseživljenjskega učenja.
IKT pomeni vse vrste tehnologije, tako strojno kot programsko opremo ter
dostop do interneta. Raba IKT mora biti v prvi vrsti smiselna, kritična in tudi
varna. Ker je angleščina tudi jezik informacijsko-komunikacijske tehnologije,
je potreba po znanju tega jezika velika, hkrati pa pomeni prednost, saj so
učenci tudi izven pouka v veliki meri v stiku z avtentičnim jezikom.
378
vsi, ki so se kdaj srečali z njo.« (Bačnik 2008) Učence motivira, ker je učna ura
prijetnejša in zanimivejša, pouk je hitrejši, zabavnejši in vznemirljiveši. Učitelji
pa navajajo tudi, da je pozornost učencev ob uporabi interaktivne tabče večja
in s tem boljše tudi njihovo vedenje (Bačnik 2008).
Članek lahko berejo vsi učenci hkrati, s čimer prihranimo čas oz. lahko vsak
učenec prebere vse članke, kar sicer ni mogoče. Pri dejavnosti tudi neposre-
dno razvijajo digitalno pismenost, ustvari se torej prostor za razvijanje IKT-
spretnosti (fotografiranje izdelka, posredovanje preko e-pošte oz. nalaganje
na računalnik, popravljanje napak na i-tabli).
Bačnikova (2008) opozarja na izsledke Smithove raziskave (2001 v Bačnik
2008), da »nekateri učitelji v interakcijo sploh ne vključujejo učencev ali pa to
storijo v manjšem obsegu. [. . .] Ne zanemarja dejstva, da najstniki bolj neradi
zapuščajo svoje sedeže kot mlajši učenci in da imajo nekateri učenci težave
oz. zadržke pri delu z interaktivno tablo.« Pri opisanih primerih dobre prakse
tovrstnih težav nismo zaznali. Devetošolci osnovne šole, na kateri je bila de-
javnost izvedena, so skozi celotno osnovno šolanje v stiku z interaktivnimi
tablami, uporabljajo jih tako pri pouku kot pri drugih dejavnostih, zato ni-
majo zadržkov pri njihovi uporabi. Učitelji jih kontinuirano vključujejo v delo
z interaktivno tablo. Slabost izbrane dejavnosti je pisanje na liste, boljša mož-
nost bi bila uporaba worda, vendar računalniška učilnica ni vedno na voljo,
šola pa tudi nima tabličnih računalnikov.
Vrstniško vrednotenje od učencev zahteva veliko znanja. Čeprav učenci
poznajo kriterije za vrednotenje besedil, se ob vrednotenju pogosto osredo-
točijo samo na napake. Učimo jih, da bi na besedila (in sporočanje naploh)
gledali celostneje, s poudarkom na sporočanjski vrednost besedil.
Zaključek
IKT je v vzgoji in izobraževanju prisotna že več desetletij, prav tako pri po-
učevanju in učenju angleščine. Spreminjajo se naprave, sistemi, programska
oprema itd. Vsaka novost prinese nove možnosti učenja in poučevanja, hkrati
pa v sodobnem svetu kmalu spet zastari. Poučevanje zato stalno zahteva
nova znanja IKT, prilagajanje učnih metod in oblik, da bi učencem poleg pri-
marnega znanja predmeta prinesle tudi druga sodobna znanja in bi se tako
razvijali v razmišljujoče posameznike z vrednoto vseživljenjskega učenja.
IKT pomeni vse vrste tehnologije, tako strojno kot programsko opremo ter
dostop do interneta. Raba IKT mora biti v prvi vrsti smiselna, kritična in tudi
varna. Ker je angleščina tudi jezik informacijsko-komunikacijske tehnologije,
je potreba po znanju tega jezika velika, hkrati pa pomeni prednost, saj so
učenci tudi izven pouka v veliki meri v stiku z avtentičnim jezikom.
378
