Page 152 - Lazar, Irena. 2022. Pogled skozi steklo / A Look Through the Glass. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Libri universitatis hereditati, 1
P. 152
ena lazar ■ pogled skozi steklo • a look through the glass 152 ganised by University of Primorska (Koper) with the in s sodelovanjem Mire Hanuda Vegar in Gorke Bo-
cooperation of the Karl Franzens University in Inns- žulić, nekdanjih direktoric Regionalnega muzeja v Bi-
bruck and University Ca’ Foscari in Venice. The goal of ogradu, je bilo gradivo potopljene ladje pri Gnaliću
the project was to investigate Venetian influence in the vključeno v mednarodni projekt »The Heritage of Sere-
Adriatic. nissima/Dediščina Serenissime«, ki ga je pridobila Uni-
A team of Slovene and English archaeologists under- verza na Primorskem (Koper) v sodelovanju z Univero
took at the end of 2004 the first systematic analysis of Karl Franzens iz Innsbrucka in Univerzo Ca’ Foscari
the glass from the shipwreck. The aim was not only to iz Benetk. Cilj projekta je bilo raziskovanje beneškega
classify and accurately quantify the glass for the first vpliva in dediščine na Jadranu.
time, but also to answer a number of specific research Skupina slovenskih in angleških arheologov je konec
questions. Since its discovery, it has been widely as- leta 2004 začela s sistematično analizo steklenega gra-
sumed that the ship was a Venetian galley and therefore diva s potopljene ladje. Njen cilj je bil ne le kvantitativna
the likely origin for all the glass was Murano. However, in tipološka opredelitev gradiva, ampak tudi najti odgo-
this supposition was open for question for the first time. vore na številna raziskovalna vprašanja. Vse od odkri-
Furthermore, it had never been established where the tja so namreč domnevali, da je potopljena ladja beneška
glass cargo might have been heading, or indeed whether galeja in njen tovor stekla izvira iz muranskih delavnic.
it was destined for a single place, or represented the con- Ta predpostavka je bila prvič postavljena pod vprašaj.
texts of a ship that was stopping to trade at a variety of Prav tako do takrat ni bilo nikoli z gotovostjo ugoto-
Adriatic ports. vljeno, kam je bila ladja namenjena oz. ali je bil njen cilj
en sam ali pa se je ustavljala in trgovala v več jadranskih
Povzetek pristaniščih.
Vzhodna jadranska obala je bila od nekdaj privlačna za
morjeplovstvo. Njena prednost so ugodni tokovi in šte-
vilne možnosti za iskanje zavetja v primeru slabega vre-
mena. Vseeno pa so se številne ladje spopadle s težavami,
še preden so tam našle zavetje. Tako usodo je doživea
ladja, ki je konec 16. stol. potonila nekaj kilometrov juž-
no od mesta Biograd. Potonila je v neposredni bližini
skalnatega otočka Gnalić in je po njem tudi poimeno-
vana. Otok leži ob južnem vhodu v pašmanski kanal, ki
je že iz antičnih časov znan kot plovna pot.
Amaterski potapljači so na ostanke ladje naleteli pov-
sem slušajno, na globini med 26 in 27 metri. Leta 1967 so
lokalni ribiči o ostankih ladje obvestili oblasti. Kmalu je
postalo jasno, da gre za ostanke trgovske ladje, ki je po-
tonila z vsem svojim tovorom.
Le nekaj mesecv po odkritju so bila organizirane prve
podvodne raziskave, do leta 1996 pa je bilo organiziranih
šest raziskovalnih kampanj, da bi rešili ostanke ladje in
njenega tovora.
Kmalu po začetku raziskav so organizirali prve razstave
gradiva, ki so potovale po več lokacijah nekdanje Jugo-
slavije, celotna zbirka pa je bila nato shranjena v novo os-
novanem muzeju v Biogradu, kjer je na ogled še danes.
Na pobudo Smiljana Gluščevića, vodje Oddelka za
podvodno arheologijo Arheološkega muzeja v Zadru,
cooperation of the Karl Franzens University in Inns- žulić, nekdanjih direktoric Regionalnega muzeja v Bi-
bruck and University Ca’ Foscari in Venice. The goal of ogradu, je bilo gradivo potopljene ladje pri Gnaliću
the project was to investigate Venetian influence in the vključeno v mednarodni projekt »The Heritage of Sere-
Adriatic. nissima/Dediščina Serenissime«, ki ga je pridobila Uni-
A team of Slovene and English archaeologists under- verza na Primorskem (Koper) v sodelovanju z Univero
took at the end of 2004 the first systematic analysis of Karl Franzens iz Innsbrucka in Univerzo Ca’ Foscari
the glass from the shipwreck. The aim was not only to iz Benetk. Cilj projekta je bilo raziskovanje beneškega
classify and accurately quantify the glass for the first vpliva in dediščine na Jadranu.
time, but also to answer a number of specific research Skupina slovenskih in angleških arheologov je konec
questions. Since its discovery, it has been widely as- leta 2004 začela s sistematično analizo steklenega gra-
sumed that the ship was a Venetian galley and therefore diva s potopljene ladje. Njen cilj je bil ne le kvantitativna
the likely origin for all the glass was Murano. However, in tipološka opredelitev gradiva, ampak tudi najti odgo-
this supposition was open for question for the first time. vore na številna raziskovalna vprašanja. Vse od odkri-
Furthermore, it had never been established where the tja so namreč domnevali, da je potopljena ladja beneška
glass cargo might have been heading, or indeed whether galeja in njen tovor stekla izvira iz muranskih delavnic.
it was destined for a single place, or represented the con- Ta predpostavka je bila prvič postavljena pod vprašaj.
texts of a ship that was stopping to trade at a variety of Prav tako do takrat ni bilo nikoli z gotovostjo ugoto-
Adriatic ports. vljeno, kam je bila ladja namenjena oz. ali je bil njen cilj
en sam ali pa se je ustavljala in trgovala v več jadranskih
Povzetek pristaniščih.
Vzhodna jadranska obala je bila od nekdaj privlačna za
morjeplovstvo. Njena prednost so ugodni tokovi in šte-
vilne možnosti za iskanje zavetja v primeru slabega vre-
mena. Vseeno pa so se številne ladje spopadle s težavami,
še preden so tam našle zavetje. Tako usodo je doživea
ladja, ki je konec 16. stol. potonila nekaj kilometrov juž-
no od mesta Biograd. Potonila je v neposredni bližini
skalnatega otočka Gnalić in je po njem tudi poimeno-
vana. Otok leži ob južnem vhodu v pašmanski kanal, ki
je že iz antičnih časov znan kot plovna pot.
Amaterski potapljači so na ostanke ladje naleteli pov-
sem slušajno, na globini med 26 in 27 metri. Leta 1967 so
lokalni ribiči o ostankih ladje obvestili oblasti. Kmalu je
postalo jasno, da gre za ostanke trgovske ladje, ki je po-
tonila z vsem svojim tovorom.
Le nekaj mesecv po odkritju so bila organizirane prve
podvodne raziskave, do leta 1996 pa je bilo organiziranih
šest raziskovalnih kampanj, da bi rešili ostanke ladje in
njenega tovora.
Kmalu po začetku raziskav so organizirali prve razstave
gradiva, ki so potovale po več lokacijah nekdanje Jugo-
slavije, celotna zbirka pa je bila nato shranjena v novo os-
novanem muzeju v Biogradu, kjer je na ogled še danes.
Na pobudo Smiljana Gluščevića, vodje Oddelka za
podvodno arheologijo Arheološkega muzeja v Zadru,
