Page 82 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 82

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

            jena še danes. V obdobju avstrijske oblasti se je na območju vasi razvilo
            tudi gojenje murv za sviloprejstvo oz. pridelavo svile. Po drugi svetovni
            vojni so se mnogi prebivalci zaposlili v sečoveljskem rudniku črnega pre-
            moga (Pucer 2005, 235–237).
                 Naselje Sveti Peter leži na nadmorski višini 175 m nad morjem in je
            poleg osrednjega istoimenskega dela vasi sestavljeno še iz devetih zasel-
            kov, ki jih najdemo severno, zahodno in južno od osrednjega dela vasi:
            Goreli, Ivankovec, Koščiči, Kozloviči, Raven, Sikuri, Špehi, Šterenci in
            Žbenca (Geodetska uprava Republike Slovenije 2022). Naselje je bilo med
            letoma 1955 in 1992 poimenovano Raven (Urbanc in Gabrovec 2005), po
            istoimenskem zaselku, ki leži severno od osrednjega dela vasi. Danes je
            naselje turistično prepoznavno po Tonini hiši v zaselku Goreli, kjer sto-
            ji kmečka podeželska hiša iz 19. stoletja, ki je nekoč delovala kot torklja
            in oljarna, v njej pa je na ogled etnološka zbirka. V zaselku Raven, ki sku-
            paj z zaselkom Ivankovec predstavlja najsevernejši del vasi, je poleg posa-
            meznih hiš in gospodarskih objektov tudi podružnična šola Sveti Peter,
            ki deluje v okviru Osnovne šole Sečovlje in izobražuje učence v prvi triadi
            osnovnošolskega izobraževanja. Na južnem delu vasi najdemo samostoj-
            na zaselka Koščiče in Šterence, ki ležita severno od odlagališča odpadkov
            na prisojnih pobočjih pod gričevnatih hrbtom, na katerem najdemo tudi
            osrednji del vasi in večino drugih zaselkov. Na jugovzhodu najdemo še
            manjši zaselek Sikuri, ki je obkrožen s kmetijskimi zemljišči.
                 Kot prikazuje slika 7, so bili zaselki Raven, Goreli, Kozloviči, Špehi
            in Žbenca leta 1954 še medsebojno povsem nepovezani skupki stano-
            vanjskih hiš ter gospodarskih in pomožnih objektov. Intenzivnejša po-
            selitev je na sliki razvidna zgolj v osrednjem jedru zaselka Sveti Peter,
            kjer prevladuje strnjena gradnja tradicionalnih podeželskih hiš in drugih
            objektov, značilnih za območje Istre. Zaselka Raven, kjer je osnovna šola,
            in Ivankovec ločuje križišče cest proti Novi vasi ter glavni cesti Koper–
            Dragonja. Južni del vasi, kjer sicer prevladujejo kmetijske površine, ob-
            sega tri prostorsko ločene sklope stanovanjskih in drugih objektov v za-
            selkih Koščiči, Šterenci ter Sikuri. Obseg vseh identificiranih pozidanih
            površin na sliki 7 je v letu 1954 obsegal 4,42 hektarja.
                 Na sliki 8, ki prikazuje naselje Sveti Peter z zaselki in opredeljenimi
            mejami pozidanih površin v letu 1971, so v primerjavi z letom 1954 opa-
            zne zgolj majhne razlike. Nekoliko večji obseg pozidanih površin je opa-
            zen v delih zaselkov Kozloviči, Špehi in Koščiči, ki pa je bil skupno ome-
            jen na nekaj objektov. Površina identificiranih pozidanih površin je v letu


            82
   77   78   79   80   81   82   83   84   85   86   87