Page 40 - Bezjak, Sonja, ur. 2024. Spoznaj FAIR: Priročnik o odprti znanosti v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

• pravočasno in skrbno načrtovanje celotnega poteka raziskave,
• sprotno dokumentiranje raziskovalnega dela po uveljavljenih
standardih,
• objava raziskovalnih rezultatov, ki doslej niso bili prepoznani kot
samostojni rezultat.
Pri razširjanju in uvajanju konceptov odprte znanosti v različna ra-
ziskovalna okolja je lahko v pomoč življenjski krog raziskave, ki poudarja
povezanost, nadaljevanje in nadgrajevanje raziskovalnega dela, ko re-
38 zultati ene raziskave vodijo v zasnovo druge.

Življenjski krog raziskave ponazarja faze, po katerih se izvaja raz-
spoznaj FAIR: priročnik o odprti znanosti v sloveniji
iskava, od začetne ideje, preverjanja obstoječih rezultatov, načrto vanja
poteka, ocene stroškov in potrebnih virov do objave raziskovalnih re-
zultatov. Poleg raziskovalnih poročil, člankov in monografij, ki so naj-
bolj razširjeni raziskovalni rezultati, odprta znanost spodbuja tudi
pravočasno deljenje hipotez, raziskovalnih podatkov, raznovrstne do-
kumentacije o raziskavi, programskih kod in orodij, recenzij ter dru-
gih gradiv, potrebnih za razumevanje spoznanj in raziskovalnega
postopka.

3.1 Življenjski krog raziskovalnih podatkov
Objava podatkov je v nekaterih raziskovalnih skupnostih že dobro ute-
čena, večinoma pa še vedno premalo uveljavljena. Dosedanje prakse,
ko so raziskovalci in raziskovalke podatke hranili pri sebi, so se izka-
zale za neučinkovite, saj sta dostop do podatkov in ponovna uporaba iz
več razlogov otežena. Avtorji in avtorice, ki gradivo hranijo pri sebi, so
zadržani glede deljenja, ker lahko pomanjkljiva dokumentacija pred-
stavlja tveganje za nerazumevanje podatkov, neustrezno očiščeno oz.
nezadostno obdelano gradivo predstavlja tveganje za razkritje občut-
ljivih podatkov, sčasoma se lahko pojavijo tehnične ovire za deljenje,
npr. zastarelost formata, prisotna pa je lahko samovolja avtorjev gle-
de tega, s kom želijo deliti gradivo in s kom ne, odhod avtorja ali avto-
rice iz ustanove pa lahko predstavlja tudi trajno izgubo podatkov. Pri
1
prehodu iz starega načina dela, ko se podatkov in z njimi povezanega
gradiva ni delilo, v nov način dela je v pomoč življenjski krog razisko-
valnih podatkov.
1 Za še več pogostih odgovorov na vprašanje, zakaj ne delimo podatkov, glej Gutte-
ridge in Dutton (2013).