Page 88 - Bezjak, Sonja, ur. 2024. Spoznaj FAIR: Priročnik o odprti znanosti v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

orodja in knjižnice se posodabljajo ali opuščajo, obstajajo pa tudi napa-
ke v kodi, ki jih je treba odpraviti. Brez stalnega vzdrževanja lahko pro-
gramsko orodje hitro postane zastarelo, nestabilno ali nezdružljivo z
novimi tehnologijami. Ena pogostih težav pri vzdrževanju in pomoči
pri rabi odprte programske opreme v raziskavah je pomanjkanje dol-
goročnega financiranja. Mnogi projekti odprte programske opreme se
začnejo kot kratkoročne raziskovalne pobude z omejenimi sredstvi. Ko
se sredstva izčrpajo, razvijalci pogosto nimajo spodbud ali sredstev za
nadaljnje vzdrževanje in pomoč uporabnikom. Če je programska opre-
86 ma javno dostopna na repozitoriju s sistemom za upravljanje različic, z
metapodatki, ki jasno definirajo, čemu je namenjena, s kakšnim prob-
lemom se ukvarja in na katerem področju je primerna, ustreznimi na-
spoznaj FAIR: priročnik o odprti znanosti v sloveniji
vodili za uporabo, licenco in s podatki za citiranje, lahko njen nadaljnji
razvoj prevzamejo neodvisni razvijalci. Vzdrževanje, vsaj glede združ-
ljivosti z ostalimi povezanimi orodji oz. preverjanja združljivosti, je
smiselno v čim večji meri avtomatizirati. 12
Odprta koda v raziskavah ni le trend ali alternativa komercialnim
orodjem. Je revolucija v načinu, kako raziskovalci pristopajo k svojemu
delu, sodelujejo med seboj in delijo svoje odkritje s širšo skupnostjo. V
digitalno povezanem svetu, kjer je informacija ključna valuta, je odprta
koda most, ki spodbuja inovacije in transparentnost.

7.3 Odprti dostop do znanstvenih publikacij
Tradicionalna znanstvena komunikacija v obliki objav v publikacijah,
kot so znanstveni časopisi, zborniki konferenc ali knjige ter njihovi se-
stavni deli, je precej omejena, saj so znanstvene publikacije javnosti do-
stopne le proti plačilu v obliki naročnin, pretežno preko knjižnic. Kot
odgovor na to se je na prehodu v 21. stoletje začelo uveljavljati giban-
je odprti dostop s ciljem omogočiti dostop javnosti do vseh razisko-
valnih rezultatov brez kakršnih koli omejitev. Z namenom zagotavljati
čim širši dostop do znanstvenih publikacij brez avtorskopravnih ovir
in omejitev sta sčasoma nastali dve komplementarni strategiji:
• samoshranitev: zagotovitev orodij in pomoči avtorjem za shranje-
vanje člankov iz recenziranih revij v odprte digitalne repozitorije;
• odprtodostopni časopisi: nastanek nove generacije znanstvenih re-
vij, ki so predane odprtemu dostopu, in vzpostavitev pomoči ob-
stoječim revijam pri prehodu v odprti dostop.
12 Glej: https://www.software.ac.uk/blog/maintaining-your-legacy-tips-making-le-
gacy-code-sustainable.