Page 95 - Bezjak, Sonja, ur. 2024. Spoznaj FAIR: Priročnik o odprti znanosti v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 95

8


           Odprte recenzije









                                                                                93

           Ena zadnjih komponent odprte znanosti, ki jo je treba še uveljaviti, je
                             1
           t. i. odprta recenzija.  Odprta recenzija temelji na javni objavi postop-
           kov in poročil strokovnih pregledov raziskovalnih rezultatov, ki so bili
           tradicionalno skriti ali anonimni. Besedno zvezo odprta recenzija je
           prvič uporabil Armstrong (1982), ko je poudaril, da bi postopki odprte-
           ga strokovnega pregleda izboljšali kakovost strokovnih pregledov, ko-
           munikacijo v znanosti in obenem motivirali recenzente, ki bi za svoje
           delo tudi dobili ustrezno priznanje.
               V manj kot 100 letih po objavi prvega znanstvenega članka se je
           razvil model, po katerem so bili članki posredovani v pregled izbrani
           skupini priznanih članov – strokovnih vrstnikov, tj. recenzentov, ka-
           terih mnenje je upošteval urednik časopisa pri presoji o nadaljevan-
           ju procesa objave. Neformalno posvetovanje s sodelavci, strokovnimi
           vrst niki, sprejemanje pripomb in kritik o kakovosti rokopisa pred od-
           dajo prispevkov za objavo je preraslo v postopek strokovnega pregleda
           znanstvenih objav, ki ga poznamo danes. Strokovni pregled oz. recen-
           zija je metoda znanstvenega zagotavljanja kakovosti, ki služi potrditvi
           utemeljenosti, vsebine in izvirnosti znanstvenega dela, ocenjevanju ter
           pomoči pri izboljšanju kakovosti znanstvene objave.
               Založniki dajejo prednost anonimnim (slepim) recenzijam, s pred-
           postavko, da s tem omogočajo manjšo pristranskost in da avtorji kri-
           tike svojega dela raje ohranjajo zasebne. Konec 20. stoletja se je pojavil
           dvom o učinkovitosti anonimnega recenziranja. Zlasti na ožjih znan-
           stvenih področjih avtorji zlahka uganejo identiteto svojih recenzentov.
           Zaradi anonimnosti so recenzenti lahko pristranski, njihova mnenja
           se neredko razlikujejo, postopek pregleda se lahko zavleče ipd. Sla-
           bost anonimnega recenzentskega postopka je tudi, da recenzenti ne
           1   V besedilu se kot sopomenke uporabljajo izrazi: odprta recenzija, odprti strokov-
               ni pregled, strokovna recenzija.
   90   91   92   93   94   95   96   97   98   99   100