Page 17 - Antenita in črna perunika

Čas je tekel, sonce je zašlo in Antenita je bila izčrpana.

Ni si predstavljala, kako utrujajoče je leteti od rože do rože cel dan,

in želela se je odpočiti.

»Kje pa naj spim zdaj?« se je spraševala.

»Predaleč od doma sem, da bi šla tja, najti moram zatočišče.«