Page 61 - Harmonska_Spremljava_Petja

8

8. Petje s spremljavo kitare

Spremljava petja s kitaro je v 60. letih 20. stoletja doživela velik razmah. Za
mnoge popularne pevce je kitara postala nepogrešljiva sopotnica, s katero so
lahko nastopali v skupini ali samostojno.
Predhodnica kitare je lutnja, ki je v Evropo prišla iz arabskega sveta. Na
lutnjo so brenkali trubadurji v srednjem veku. Velik razvoj je kitara doživela
v obdobju klasicizma pa vse do 20. stoletja. Največjo prepoznavnost ji je pri-
nesla njena široka uporaba v popularni glasbi sredi 50. in 60. let ter s pojavom
električne kitare.
V priročniku je glavna pozornost namenjena igranju akordov na kitaro.
Na začetku učenja z malo izkušnjami s petjem ob spremljavi klavirja pripo-
ročam naslednji postopek:

1. Zaigramo melodijo na blok flavto ali na klavir in pojemo ob njej, dokler
nismo prepričani, da zaznavamo vse odpete tone.
2. Zaigramo samo spremljavo z akordi od takta do takta in štejemo dobe
na glas.
3. Zaigramo spremljavo in pojemo besedilo brez melodije. Izgovarjamo
zloge v ritmu, kot da bi peli.
4. Zaigramo spremljavo in pojemo besedilo z melodijo.

Drža kitare

− Kitara sedi na desni nogi. Postavimo jo na koleno in jo vlečemo do želod-
ca. Smer kitare gre rahlo proti sredini v skladu z držo ob telesu. Kitara sto-
ji navpično (je ne nagnemo, da bi videli postavitev akordov v levi roki).
− Z desno roko postavimo dlan nad zvočno luknjo trupa kitare, kjer tudi
brenkamo po strunah.
− Po potrebi uporabimo pručko, da nam kitara ne drsi navzdol proti kolenu.

Brenkanje s prsti – samo na enem akordu (E-dur)

− Občutek stresanja vode z mokrih dlani in prstov.
− Gib dlani in prstov gor–dol, z občutkom nihala. Izognemo se robotske-
mu igranju vse navzdol.

61