Page 24 - Mirko Slosar Glasbenik svojega časa
P. 24

Življenje

                       v Ljubljano. Z Mirkom sva se tako dobivala doma v Jelšanah in preživela
                       kakšno uro skupaj le ob praznikih.

                    O svojem bratu je spregovorila in zapisala spomine njegova mlajša sestra
                  Marija Slosar Lenarčič, profesorica glasbe in zborovodkinja Komornega de-
                  kliškega zbora Vox Ilirica, pri katerem ji je pomagal in svetoval z glasbenimi
                  napotki njen brat Mirko. Zapisala je:16


                       Moj starejši brat Mirko je živel hitro in polno. Bil je optimističen in je po-
                       zitivno zrl v prihodnost. Ta optimizem je prenašal na ljudi okrog sebe in
                       ga obdržal tudi v težkem času bolezni. Na svet ni prinesel le glasbenega
                       talenta in splošne inteligentnosti, temveč tudi veliko mero potrpežlji-
                       vosti. Za njegove ideje, take in drugačne, sta bila prekratka dan in noč.
                       Pomagati drugim, otrokom, mladim, starejšim, bolnim mu je prišlo v
                       navado.
                         Kot otrok, star pet let, je bil izredno zvedav in radoveden. Začel je igrati
                       harmoniko, ki jo je igral tudi v orkestru Glasbene šole Ilirska Bistrica. Tam
                       je obiskoval tudi pouk klavirja in pel v pevskem zboru. Prvo leto nižje
                       gimnazije (5. razred) je preživel v dijaškem domu samostana Trnovo - Ilir-
                       ska Bistrica. Po besedah gospe Cilke Udovič iz Jelšan je bilo življenje tam
                       za odraščajoče otroke iz številnih okoliških krajev zelo težko. Imeli so do-
                       motožje, bili so večkrat lačni, prostori niso bili dovolj ogrevani. Naslednja
                       tri leta se je od doma v šolo vozil s kolesom. Do mene in brata Boleslava
                       je bil vedno pozoren in nama pomagal. Podpiral me je pri študiju glasbe
                       in bil vesel, da sem v glasbeni šoli ustanovila komorni dekliški zbor, kas-
                       neje poimenovan Vox Ilirica. Spremljal je vsa moja gostovanja po Evropi,
                       Kanadi in ZDA ter mi pomagal tudi s strokovnimi nasveti.
                         Ko se je v kasnejših letih vrnil v domači kraj, se je razveselil skupnih
                       srečanj družine in bližnjega sorodstva. Rad se je sprehajal po naravi v
                       okolici Jelšan in obujal spomine.


                    Po končanem učiteljišču si je v poletnih mesecih (junij, julij, avgust 1962)
                  našel zaposlitev v Ankaranu, v današnjem hotelu Adria, kjer je igral v ansam-
                  blu in tako začel s prvo redno zaposlitvijo.17





                16 Zapis spominov Mirkove mlajše sestre Marije Slosar Lenarčič julija 2024.
                17 Delovna knjižica dr. Mirka Slosarja (osebni arhiv Maje Slosar Jurečič).


                  24
   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28   29