Page 214 - Osnovne statistične metode in Jamovi
P. 214

4 Statistična obdelava podatkov

                  4.5.2  Mere stopnje kontingence
                  Kontingenca je navadno nadgradnja  χ2-preizkusa. Slednji pokaže, ali sta
                  spremenljivki v osnovni množici odvisni, ni pa moč razbrati, kako močna je
                  njuna odvisnost. Sicer meri  povezanost med atributivnimi spremenljivkami.
                  Kontingenco računamo s pomočjo kontingenčnih koeficientov, ki pokažejo,
                  kako močna je povezanost med spremenljivkama (Kožuh, 2013, str. 200). Med
                  najpogosteje uporabljenimi preizkusi so (Cencič, 2009, str. 109):

                        − koeficient fi (φ) za preglednice  (dve vrstici, dva stolpca): definiran je kot
                             | 2 
                       { =   N  ;
                        − Cramérjev (Ccr ali  V) za različno velike preglednice: definiran je kot
                             | 2 
                       V =   Nt  , kjer je t za ena manjše število od števila vrstic (ali stolpcev);
                       v primeru preglednic 2 # 2 velja V = {;
                        − kontingenčni koeficient (C) za vse preglednice: definiran je kot
                              | 2
                       C =        2 .
                             n + |
                    Vrednosti kontingenčnih koeficientov se gibljejo med 0 in 1, interpretiramo
                  jih podobno kot korelacijske, je pa res, da v splošnem pri opisnih spremen-
                  ljivkah dobimo nižje stopnje povezanosti kot pri številskih, zato že nižje vred-
                  nosti kontingenčnih koeficientov interpretiramo kot opazno stopnjo poveza-
                  nosti (Kožuh, 2011, str. 198).
                    Ko imamo opravka z dvema ordinalnima spremenljivkama, poleg zgoraj
                  omenjenih koeficientov lahko uporabljamo še druge kontingenčne koefici-
                  ente, kot sta sledeča (Göktaş in İşçi, 2011):

                        − (Kruskal) gama-koeficient (γ ali G);
                        − Kendall tau-b-koeficient (τ ).
                                             b
                    Interpretacija le-teh je podobna kot tista ostalih kontingenčnih koeficientov.
                  4.5.2.1  Primer
                  Oglejmo si, ali se za spremenljivko »Q24m« – »Z učenci se ob primerih učimo,
                  kako lastne ideje in mnenja predstaviti skupini« odgovori razlikujejo glede na
                  okolje šole (tj. mestne, primestne in vaške šole) in kolikšna je stopnja poveza-
                  nosti med tema dvema. Najprej opravimo χ2--preizkus za neodvisne vzorce. V
                  meniju »Analize« izberemo podmeni »Frekvence« in analizo »Neodvisni vzor-
                  ci - Test asociacij χ2«. V okence »Vrstice« prenesemo spremenljivko »Q24m«, v
                  okence »Stolpci« pa spremenljivko »Okolje šole«. V kolikor opazimo, da je šte-
                  vilo pričakovanih vrednosti v določenih primerih manjše od 5, uporabljamo
                  tudi razmerja verjetij. Prikaže se sledeči zapis:


                  214
   209   210   211   212   213   214   215   216   217   218   219