Page 221 - Osnovne statistične metode in Jamovi
P. 221

5




             5.  Zanesljivost









             5.1 Zanesljivost 5.1
             Zanesljivost je pomembna merska značilnost instrumenta zbiranja podatkov
             (npr. vprašalnika). Velja, da je vprašalnik zanesljiv, če iste osebe pri ponov-
             nem zbiranju podatkov z istim vprašalnikom odgovorijo enako kot pri prvem
             zbiranju podatkov. Zanesljivost lahko ugotavljamo na različne načine (več
             glej v Cencič, 2009, str. 47–49), mi pa se bomo osredotočili na metodo analize
             notranje konsistentnosti, ki zahteva le eno merjenje. Pri tej metodi se upo-
             rabljajo različne statistične metode, daleč najpogostejša pa je Cronbachov
             α-koeficient. Uporabimo ga lahko tako pri vprašanjih z več odgovori kot tudi
             za dihotomne odgovore.
               Velja, da čim bliže je α vrednosti števila 1, boljša je zanesljivost instrumenta.
             Anuška Ferligoj idr. (1995, str. 159) so navedli naslednje orientacijske vrednosti:
                   − če je α ≥ 0,80, je zanesljivost zelo dobra,
                   − če je 0,60 ≤ α < 0,80, je zmerna, in
                   − če je α < 0,60, je slaba.
               Zelo priporočljivo je, da Cronbachov α-koeficient merimo za vsako di-
             menzijo (konstrukt, lestvico, podlestvico) posebej in ne za celoten vprašal-
             nik. Notranja konsistentnost namreč označuje, v kolikšni meri posamezna
             spremenljivka v sklopu spremenljivk meri isto dimenzijo (konstrukt, lestvico,
             podlestvico) in je hkrati povezana z vsemi spremenljivkami te dimenzije. Tako
             Cronbachov α-koeficient ni primeren za demografska vprašanja.
               Nekateri avtorji (npr. Bonniga in Saraswathi, 2020; Hayes in Coutts, 2020;
             Malkewitz idr., 2023) svetujejo, da se poleg Cronbachovega α-koeficienta na-
             vede tudi podatek o McDonaldovem ω-koeficientu. Ta koeficient interpretira-
             mo podobno kot Cronbachov α-koeficient.

             5.1.1  Primer
             Vprašalnik obsega več trditev, ki sodijo v različne sklope – te smo tudi konstru-
             irali s pomočjo še ene statistične metode, faktorske analize, ki jo prikazujemo
             v nadaljevanju. Na osnovi te vemo, katere spremenljivke tvorijo posame-
             zne sklope (konstrukte), zato preverimo zanesljivost vsakega posameznega
             sklopa (konstrukta). Spremenljivke »Q24a«, »Q24b«, »Q24c«, »Q24d«, »Q24e«,


                                                                            221
   216   217   218   219   220   221   222   223   224   225   226