Page 166 - Samomorilno vedenje mladostnikov
P. 166

Izred. prof. Hojka Gregorič           za matematiko, naravoslovje in informacij-
                 Kumperščak, dr. med., spec. otr. in   ske tehnologije Univerze na Primorskem in
                 mladostniške psihiatrije              Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
                 Univerzitetni klinični center Maribor;
                 Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta  Alenka Pirih, dipl. biopsih. (UN)
                 Vodi Enoto  za otroško in mladostniško v   Študentka na UP FAMNIT
                 UKC Maribor ter je predstojnica Katedre   Je študentka magistrskega programa Psiho-
                 za psihiatrijo Medicinske fakultete Univer-  logija na UP FAMNIT. Njeno glavno podro-
                 ze v Mariboru. Na raziskovalnem področju   čje  zanimanja sta psihološko svetovanje
                 se ukvarja s osebnostnimi motnjami ter   in psihoterapija, s poudarkom na trans-
                 samomorilnim in samopoškodovalnim ve-  generacijski travmi, ki jo raziskuje v sklopu
                 denjem otrok in mladostnikov, kakor tudi    magistrske naloge. V obdobju študija je bila
                 s shizofrenijo z zgodnjim začetkom.   aktivna predvsem na področju pozitivne
                                                       psihologije in pa na področju preventive sa-
                                                       momora, kot izvajalka delavnic pri projektu
                 Asist. Nina Krohne, MSc               A (se) štekaš?!?
                 Univerza na Primorskem, Inštitut      Doc. dr. Tina Podlogar, univ. dipl. psih.
                 Andrej Marušič, Slovenski center za
                 raziskovanje samomora                 Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej
                 Mlada raziskovalka je aktivno vpeta v raz-  Marušič, Slovenski center za raziskovanje
                                                       samomora
                 lične raziskovalno-intervencijske projekte
                 s področja duševnega zdravja in samomo-  Sodeluje pri izvajanju raziskovalno-inter-
                 rilnega vedenja. V okviru svoje doktorske   vencijskih  projektov  s  ciljem  krepitve  du-
                 naloge se ukvarja s preučevanjem samo-  ševnega  zdravja ter preprečevanja samo-
                 morilnega vedenja in rezilientnosti pri žen-  morilnega vedenja. Teoretična spoznanja
                 skah z izkušnjo nasilja. Je članica Oddelka   prenaša v prakso na različnih ravneh de-
                 za psihologijo na Fakulteti za matematiko,   lovanja: od promocije duševnega  zdravja
                 naravoslovje in informacijske tehnologije   preko različnih oblik preventive do nudenja
                 na  Univerzi na Primorskem, kjer opravlja   individualnih ali skupinskih oblik psiho-
                 pedagoško delo.                       loške pomoči. Poučuje v okviru psiholoških
                                                       študijskih programov na Fakulteti za mate-
                 Asist. Meta Lavrič, mag. psih.        matiko, naravoslovje in informacijske teh-
                 Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej   nologije Univerze na Primorskem.
                 Marušič, Slovenski center za raziskovanje   Maja Rahne, mag. psih.
                 samomora
                 Mlada raziskovalka sodeluje pri izvaja-  Center za duševno zdravje odraslih,
                                                       Zdravstveni dom Ormož
                 nju aktualnih raziskovalno-intervencijskih
                 projektov s področja duševnega zdravja in   V okviru specializacije se posveča podro-
                 samomorilnega vedenja, kot doktorandka   čju klinične psihologije tako v smislu pre-
                 pa se ukvarja z duševnim zdravjem vratar-  ventivne kot tudi kurativne dejavnosti.
                 jev sistema, ki se pri svojem delu srečujejo    Jedro njenega dela predstavlja usmerjanje
                 s samomorilnim vedenjem. Sodeluje pri iz-  k zmanjševanju psihičnih stisk in k podpo-
                 vajanju študijskih programov na Fakulteti   ri človekovemu psihičnemu blagostanju.



                                                   164
   161   162   163   164   165   166   167   168   169   170   171