Page 205 - Scripta manent

1055.4 Akademsko društvo Univerza zahodne Slovenije

V popisu podfonda 1055.4 je dokumentacija o stikih pri iskanju podpore
dejavnostim društva s primorskimi poslanci, ministri, župani, družbenimi in
lokalnimi odločevalci ter gospodarstvom. V arhivu društva so poleg pravnih
aktovdruštvaštevilnidokumentiosodelovanjuspredstavnikiizobraževalnih
institucij v Sloveniji in zamejstvu, predstavniki študentov in z univerzitetnimi
profesorji v Sloveniji ter tujini. Posebej zanimiva je korespondenca, ki jo je
tajnik društva vodil s člani. Objave v medijih in posebna številka Revije 2000,
namenjena vsebinam o nastajanju Univerze na Primorskem, so dokumenti,
ki so dokazovali promocijsko dejavnost in strokovno utemeljitev potrebe po
tretji slovenski univerzi.

Signatura 1055 Univerza na Primorskem
1055.4 Akademsko društvo Univerza zahodne Slovenije
Historiat Izobraženci, ki so se 1. 2. 1995 v Ankaranu združili v Akademsko dru-
štvo Univerza zahodne Slovenije (ADUZS), so se sklicevali na pol sto-
letja prizadevanj za nastanek univerze na Primorskem. Iniciativno sku-
pino za ustanovitevdruštva je vodilDraganMarušič.9.2.1995 je 55
ustanovnih članov, predvsem visokošolskih učiteljev, društvo vpisalo
v sodni register. Društvo je imelo svoj statut in organe: izvršni odbor v
Kopru in Novi Gorici, nadzorni odbor in senat društva. Predsednik dru-
štva je bil Stojan Plesničar, zakladnik Oton Lahajnar, tajnik pa Gorazd
Drevenšek. Za pridobivanje podpore svojega delovanja se je vodstvo
društva sestajalo s predsednikom državnega zbora, s primorskimi po-
slanci v DZ, z ministri Vlade RS, z župani, s številnimi direktorji podje-
tij, predstavniki izobraževalnih institucij v Sloveniji in zamejstvu, pred-
stavniki študentov in z univerzitetnimi profesorji. Prejeli so podporo
politične, strokovne in širše javnosti ter slovenskih univerzitetnih pro-
fesorjev v Sloveniji in v tujini. Akademsko društvo je želelo postaviti
univerzo na osnovi akreditiranih študijskih programov, ki bi jih pripra-
vljale programske skupine v sodelovanju z učitelji ljubljanske univerze,
iz zamejstvainiztujine. Vdruštvustabilaizdelanaprogram in osnovna
prostorskadokumentacijazakampus v Ankaranu v prostorih turistič-
nega kompleksa. Dragan Marušič je sodeloval v več delovnih skupi-
nah, ki jih je koordinirala SOO in v okviru projekta Tretja univerza leta
1991 pripravil študijo »Obala ni več provinca – ali zakaj potrebujemo v
Sloveniji novo univerzo«.
Vzporedno z društvom je delovalo Visokošolsko središče v Kopru, ki so
ga ustanovile obalne občine (signatura 1055.1 Visokošolsko središče v
Kopru). Tako sta v primorskem prostoru obstajali alternativni izhodišči,
na katerih je potekalo ustanavljanje primorske univerze.

203