Page 341 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 341
izdelovalec klavirjev martin ropas ...
telj v osnovi šoli Sv. Jurij ob Taboru.9 Ob njegovi smrti leta 1884 so se sinovi v
Slovenskem gospodarju javno zahvalili za izkazano čast očetu na njegovi zad-
nji poti. Posebna zahvala je bila namenjena učiteljema, ki sta pogrebni spre-
vod pospremila s številno šolsko mladino.10 Prav ta gesta bi lahko nakazovala,
da je bil pokojni tesno povezan s tamkajšnjo osnovno šolo.
Po predvidevanjih je Martin osnovno šolo obiskoval v Šentjurju, saj je
bila ta geografsko najbližja. Župnija je imela že v zgodnjem 19. stoletju tako
imenovano nedeljsko šolo, dokler ni kaplan in pesnik Jožef Hašnik leta 1845
ustanovil redne šole.11 Ker se starejši družinski dokumenti Ropasovih niso
ohranili, doslej ni bilo mogoče ugotoviti, kako je Martin postal obrtnik, iz-
delovalec klavirjev. Če upoštevamo nekdanjo prakso obrtnega izobraževanja,
je mogoče, da se je najprej izšolal za mizarja, kar mu je bilo gotovo dostopneje
kot šolanje v glasbilarstvu. Poleg tega je potrebno naglasiti, da je bila mizarska
stroka temeljna pri izdelovanju ohišja vseh vrst instrumentov s tipkami. Tra-
dicija povezovanja mizarske obrti z izdelovanjem instrumentov s tipkami se
je razvijala skladno s pojavom orgel, čembal, spinetov, virginalov, klavikord
ov in klavirjev in se kljub industrializaciji glasbilarstva nikoli ni zares preki-
nila. Kolikor je znano, sredi 50. let 19. stoletja, ko naj bi se Martin Ropas začel
izobraževati v obrtni stroki, v Celju in njegovi okolici ni bilo mojstra za izde-
lovanje klavirjev. Obstaja pa možnost, da je vajeniška leta preživel v Ljublja-
ni, kjer je v tistem času deloval izdelovalec klavirjev Andreas Wittenz,12 ali pa
v Gradcu, kjer je bilo glasbilarstvo zelo razširjeno. Ker viri iz časa Martinove-
ga delovanja izrecno poudarjajo, da je bil kot izdelovalec glasbil samouk, se to
zdi verjetno. Poleg tega naj opozorimo na prakso, da so se posamezni obrtni-
ki radi pohvalili, če so obrtna znanja pridobili v kateri od priznanih delavnic
oziroma pri uveljavljenih mojstrih. Vsekakor je ugotovljeno, da je imel Mar-
tin Ropas vsaj od 70. let 19. stoletja dalje na Vranskem samostojno obrt za iz-
delovanje, popravljanje in uglaševanje klavirjev. Kot povedo časopisni oglasi,
je občasno deloval izven domačega kraja oziroma tam, kjer je pričakoval večje
zanimanje za svoja obrtna znanja in večje možnosti zaslužka. Tako je na pri-
mer leta 1877 v Cillier Zeitung uglaševal, da se bo kot popravljavec in ugla-
9 Ime kraja je bilo prvotno Šentjurij ob Taboru, danes Tabor, ki je tudi samostojna občina. V 19. sto-
letju se je kraj imenoval po cerkvi sv. Jurija, prvič omenjeni leta 1391, okrog katere je v 15. stoletju
zraslo obrambno obzidje in vplivalo na kasnejše preimenovanje kraja. To je gričevnato in z goz-
dom poraščeno področje z zaselki in s samotnimi kmetijami; zaselek Črni Vrh leži nedaleč od da-
našnje vasi Tabor pri Vranskem.
10 Slovenski gospodar, 21. 2. 1884, 64.
11 Podatki o ustanovitvi osnove šole so dostopni na www.obcina-tabor.si/si/p_sv_jurij_ob_taboru.
php (12. 1. 2015).
12 Koter, Glasbilarstvo na Slovenskem, 130–132.
339
telj v osnovi šoli Sv. Jurij ob Taboru.9 Ob njegovi smrti leta 1884 so se sinovi v
Slovenskem gospodarju javno zahvalili za izkazano čast očetu na njegovi zad-
nji poti. Posebna zahvala je bila namenjena učiteljema, ki sta pogrebni spre-
vod pospremila s številno šolsko mladino.10 Prav ta gesta bi lahko nakazovala,
da je bil pokojni tesno povezan s tamkajšnjo osnovno šolo.
Po predvidevanjih je Martin osnovno šolo obiskoval v Šentjurju, saj je
bila ta geografsko najbližja. Župnija je imela že v zgodnjem 19. stoletju tako
imenovano nedeljsko šolo, dokler ni kaplan in pesnik Jožef Hašnik leta 1845
ustanovil redne šole.11 Ker se starejši družinski dokumenti Ropasovih niso
ohranili, doslej ni bilo mogoče ugotoviti, kako je Martin postal obrtnik, iz-
delovalec klavirjev. Če upoštevamo nekdanjo prakso obrtnega izobraževanja,
je mogoče, da se je najprej izšolal za mizarja, kar mu je bilo gotovo dostopneje
kot šolanje v glasbilarstvu. Poleg tega je potrebno naglasiti, da je bila mizarska
stroka temeljna pri izdelovanju ohišja vseh vrst instrumentov s tipkami. Tra-
dicija povezovanja mizarske obrti z izdelovanjem instrumentov s tipkami se
je razvijala skladno s pojavom orgel, čembal, spinetov, virginalov, klavikord
ov in klavirjev in se kljub industrializaciji glasbilarstva nikoli ni zares preki-
nila. Kolikor je znano, sredi 50. let 19. stoletja, ko naj bi se Martin Ropas začel
izobraževati v obrtni stroki, v Celju in njegovi okolici ni bilo mojstra za izde-
lovanje klavirjev. Obstaja pa možnost, da je vajeniška leta preživel v Ljublja-
ni, kjer je v tistem času deloval izdelovalec klavirjev Andreas Wittenz,12 ali pa
v Gradcu, kjer je bilo glasbilarstvo zelo razširjeno. Ker viri iz časa Martinove-
ga delovanja izrecno poudarjajo, da je bil kot izdelovalec glasbil samouk, se to
zdi verjetno. Poleg tega naj opozorimo na prakso, da so se posamezni obrtni-
ki radi pohvalili, če so obrtna znanja pridobili v kateri od priznanih delavnic
oziroma pri uveljavljenih mojstrih. Vsekakor je ugotovljeno, da je imel Mar-
tin Ropas vsaj od 70. let 19. stoletja dalje na Vranskem samostojno obrt za iz-
delovanje, popravljanje in uglaševanje klavirjev. Kot povedo časopisni oglasi,
je občasno deloval izven domačega kraja oziroma tam, kjer je pričakoval večje
zanimanje za svoja obrtna znanja in večje možnosti zaslužka. Tako je na pri-
mer leta 1877 v Cillier Zeitung uglaševal, da se bo kot popravljavec in ugla-
9 Ime kraja je bilo prvotno Šentjurij ob Taboru, danes Tabor, ki je tudi samostojna občina. V 19. sto-
letju se je kraj imenoval po cerkvi sv. Jurija, prvič omenjeni leta 1391, okrog katere je v 15. stoletju
zraslo obrambno obzidje in vplivalo na kasnejše preimenovanje kraja. To je gričevnato in z goz-
dom poraščeno področje z zaselki in s samotnimi kmetijami; zaselek Črni Vrh leži nedaleč od da-
našnje vasi Tabor pri Vranskem.
10 Slovenski gospodar, 21. 2. 1884, 64.
11 Podatki o ustanovitvi osnove šole so dostopni na www.obcina-tabor.si/si/p_sv_jurij_ob_taboru.
php (12. 1. 2015).
12 Koter, Glasbilarstvo na Slovenskem, 130–132.
339
