Page 100 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 100
turizem v avstrijskem primorju
Tabela 4: Število obiskovalcev v toplicah v Sv. Štefanu v obdobju 1907–1913.
Leto Število obiskovalcev
1907 271
1908 298
1909 322
1910 310
1911 378
1912 277
1913 348
1914* ni podatka
Österreichische Statistik: Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft
2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; Österreichi-
sche Statistik: Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1, 1902; Band
LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11, Heft 1, 2
1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913.
* Za leto 1914, ki zaznamuje začetek prve svetovne vojne, nismo uspeli pri-
dobiti podatka o obiskovalcih, kar velja tudi za morska letovišča, ki so obrav-
navana v nadaljevanju.
Terme v Sv. Štefanu so v avstrijskem obdobju pridobile na veljavi, saj
so bile tudi formalno priznane in vključene v državne statistike, ki so vodile
evidence obiskovalcev v zdraviliščih monarhije, vendar je bil obisk v termah
neprimerno manjši v primerjavi z drugimi zdravilišči dežele in države. Temu
so botrovali različni, že navedeni vzroki, težave z lastništvom, s finančnimi
sredstvi, z infrastrukturo in s prometno povezavo ter nenazadnje z interesom
oblasti za vlaganje v zdravilišče (sicer je prisoten, ampak nikoli realiziran).
Žvepleno zdravilišče tudi ne sodi med »klasična« termalna zdravilišča, ki
so se uspešno razvijala v monarhiji in tudi v slovenskih deželah, kakor so npr.
Rogaška Slatina,48 Dobrna in drugi kraji. V poročilih ne zasledimo omembe
postranskih dejavnosti za goste, koncertov, izletov, čitalnic in podobnih de-
javnosti, potrebnih za vzpostavitev uspešnega zdravilišča oziroma že kar le-
tovišča. Sv. Štefan je ohranjal primarni značaj zdraviliškega in ne letoviškega
kraja. V bližnjih obmorskih krajih pa se je pojavila nova moda morskih leto-
višč, ki je konec 19. in na začetku 20. stoletja privabljala čedalje več obiskoval-
varstvo v Poreču, datirana 2. 8. 1913 (16304), 2. 9. 1913 (17618), 1. 10. 1913 (18674); NUK, Österreichi-
sche Statistik: Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge.
48 V Rogaški Slatini kot najuspešnejši termalni turistični destinaciji na Slovenskem je bilo leta 1912
5.300 gostov, kar je neprimerno več kot v toplicah Sv. Štefan.
100
Tabela 4: Število obiskovalcev v toplicah v Sv. Štefanu v obdobju 1907–1913.
Leto Število obiskovalcev
1907 271
1908 298
1909 322
1910 310
1911 378
1912 277
1913 348
1914* ni podatka
Österreichische Statistik: Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft
2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; Österreichi-
sche Statistik: Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1, 1902; Band
LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11, Heft 1, 2
1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913.
* Za leto 1914, ki zaznamuje začetek prve svetovne vojne, nismo uspeli pri-
dobiti podatka o obiskovalcih, kar velja tudi za morska letovišča, ki so obrav-
navana v nadaljevanju.
Terme v Sv. Štefanu so v avstrijskem obdobju pridobile na veljavi, saj
so bile tudi formalno priznane in vključene v državne statistike, ki so vodile
evidence obiskovalcev v zdraviliščih monarhije, vendar je bil obisk v termah
neprimerno manjši v primerjavi z drugimi zdravilišči dežele in države. Temu
so botrovali različni, že navedeni vzroki, težave z lastništvom, s finančnimi
sredstvi, z infrastrukturo in s prometno povezavo ter nenazadnje z interesom
oblasti za vlaganje v zdravilišče (sicer je prisoten, ampak nikoli realiziran).
Žvepleno zdravilišče tudi ne sodi med »klasična« termalna zdravilišča, ki
so se uspešno razvijala v monarhiji in tudi v slovenskih deželah, kakor so npr.
Rogaška Slatina,48 Dobrna in drugi kraji. V poročilih ne zasledimo omembe
postranskih dejavnosti za goste, koncertov, izletov, čitalnic in podobnih de-
javnosti, potrebnih za vzpostavitev uspešnega zdravilišča oziroma že kar le-
tovišča. Sv. Štefan je ohranjal primarni značaj zdraviliškega in ne letoviškega
kraja. V bližnjih obmorskih krajih pa se je pojavila nova moda morskih leto-
višč, ki je konec 19. in na začetku 20. stoletja privabljala čedalje več obiskoval-
varstvo v Poreču, datirana 2. 8. 1913 (16304), 2. 9. 1913 (17618), 1. 10. 1913 (18674); NUK, Österreichi-
sche Statistik: Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge.
48 V Rogaški Slatini kot najuspešnejši termalni turistični destinaciji na Slovenskem je bilo leta 1912
5.300 gostov, kar je neprimerno več kot v toplicah Sv. Štefan.
100
