Page 160 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 160
turizem v avstrijskem primorju
jevih oglasnih brošurah je bila omenjena tudi priprava koncentrirane morske
vode za pripravo »umetnih« morskih kopeli; vodo naj bi prodajal v Trstu ter
v nekaterih drogerijah in lekarnah monarhije, kakor, denimo, na Dunaju, v
Gradcu, Mariboru, Celju, Ljubljani in Zagrebu (Franzoni, 1961, 220–21). V
obdobju, ko je Righetti kupil vilo, so bili pripravljeni nekateri načrti za po-
stavitev kopališča pod njo. Eden izmed teh, ki pa ni doživel realizacije, je bil
načrt inženirja Lorenza Furiana, ki je želel pod vilo postaviti kopališče s šti-
ridesetimi kabinami in paviljonom za plavanje. Po načrtu bi bilo kopališče s
stopniščem in cestnim nadhodom povezano s samo vilo. Righetti, ki je leta
1875 kupil vilo,166 je poleg nepremičnin in pripadajočega zemljišča dobil tudi
166 Na območju vile sta bila dva objekta, Righetti je manjšo hišo dajal v najem družinam iz bližnjega
Trsta, ki so v Portorožu letovale v poletnih mesecih. Navadno je šlo za družinske prijatelje. Večje
poslopje (palačo) je uporabljal zase in svojo družino vse do leta 1897, ko je večjo palačo za šest let
160
jevih oglasnih brošurah je bila omenjena tudi priprava koncentrirane morske
vode za pripravo »umetnih« morskih kopeli; vodo naj bi prodajal v Trstu ter
v nekaterih drogerijah in lekarnah monarhije, kakor, denimo, na Dunaju, v
Gradcu, Mariboru, Celju, Ljubljani in Zagrebu (Franzoni, 1961, 220–21). V
obdobju, ko je Righetti kupil vilo, so bili pripravljeni nekateri načrti za po-
stavitev kopališča pod njo. Eden izmed teh, ki pa ni doživel realizacije, je bil
načrt inženirja Lorenza Furiana, ki je želel pod vilo postaviti kopališče s šti-
ridesetimi kabinami in paviljonom za plavanje. Po načrtu bi bilo kopališče s
stopniščem in cestnim nadhodom povezano s samo vilo. Righetti, ki je leta
1875 kupil vilo,166 je poleg nepremičnin in pripadajočega zemljišča dobil tudi
166 Na območju vile sta bila dva objekta, Righetti je manjšo hišo dajal v najem družinam iz bližnjega
Trsta, ki so v Portorožu letovale v poletnih mesecih. Navadno je šlo za družinske prijatelje. Večje
poslopje (palačo) je uporabljal zase in svojo družino vse do leta 1897, ko je večjo palačo za šest let
160
