Page 23 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 23
turizem kot ekonomski in socialni pojav
modernizacije) je prineslo številne spremembe na ekonomski, socialni in kul-
turni ravni. Razsvetljenska miselnost je spremenila odnos med človekom in
naravo, spodbudila znanstveno raziskovanje in poudarjala razum. Romanti-
ka je dodala še čustveni, sentimentalni motiv in željo po odkrivanju in opi-
sovanju novega. Nova prevozna in komunikacijska sredstva, ki so bila konec
18., predvsem pa v 19. stoletju na razpolago, so znatno pripomogla k hitrejše-
mu potovanju iz kraja v kraj ter k hitrejši širitvi informacij. Razvila se je tudi
komunikacijska infrastruktura (telegraf, telefon). Tudi način življenja se je v
industrijski dobi spreminjal. Modernizacija se je kazala na različnih ravneh, v
urbanizaciji prostora in načinu življenja, v stanovanjih, higienskih razmerah
ali oblačilni in jedilni kulturi (Studen, 2005b). Tudi potovanje je v industrij-
ski dobi dobilo nove vsebine, namenjeno je bilo bodisi iskanju novih dožive-
tij in spoznanj bodisi počitku, krepitvi zdravja ter zabavi (Studen, 2005a, 92).
Uveljavljati so se začeli novi potrošniški modeli, pojavile so se nove potrebe
po storitvah na trgu.
Moderni turizem nastopa v povezavi s prostim časom kot ena od mož-
nosti njegovega izkoristka, in sicer v nasprotju z delovnim časom, kakršnega
je uvedel industrijski sistem. Ker sta razlika in odnos med prostim ter službe-
nim časom podprodukta razvoja industrijskega kapitalizma, nekateri gospo-
darski zgodovinarji in ekonomisti zagovarjajo tezo, da je tudi turizem pos-
ledica industrializacije (Cavalcanti, Planina, Battilani, Tissot, Leonardi in
Heiss, Towner). Prosti čas se seveda ne pojavi šele v fazi industrializacije in
modernizacije, saj ga poznamo že v prejšnjih obdobjih, spremenita pa se način
njegovega preživljanja, ker to po novem poteka v obliki koriščenja storitev na
trgu (potovanja, nastanitve, zabava), in hkrati obseg, v katerem so tudi nepri-
vilegirani družbeni sloji, kar je bila posledica naraščanja dohodkov, lahko po-
segali po teh storitvah. Turistična potrošnja se je uveljavljala postopoma in je
najkasneje zajela najnižje družbene sloje prebivalstva. Na ta način je v tem ob-
dobju prosti čas postal »temeljni pogoj za turizem«.9 Zaradi tega, čeprav eko-
nomski dejavniki in učinki niso edini, ki so vplivali na razvoj turizma, se pri-
čujoče delo osredotoča nanje.
Večje povpraševanje in koriščenje ponujenih turističnih storitev je in še
vedno prinaša prihodke od dejavnosti ter pripomore k finančni krepitvi dr-
žavne blagajne (Planina, 1995; Vukonić, 2010, 42–43). V trenutku, ko turi-
stična dejavnost okrepi državni proračun, kar se v Evropi (ne povsod) odvija
9 Povzeto po definiciji Hunzikerja in Krapfa (Grundriss der allgemeinen Fremdenverkehrslehre,
Zürich, 1942): »Turizem je celota odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja
tujcev v nekem kraju, v kolikor to bivanje ne povzroči stalne naselitve in ni povezano s pridobitno
dejavnostjo« (Planina, 1996, 24, 51).
23
modernizacije) je prineslo številne spremembe na ekonomski, socialni in kul-
turni ravni. Razsvetljenska miselnost je spremenila odnos med človekom in
naravo, spodbudila znanstveno raziskovanje in poudarjala razum. Romanti-
ka je dodala še čustveni, sentimentalni motiv in željo po odkrivanju in opi-
sovanju novega. Nova prevozna in komunikacijska sredstva, ki so bila konec
18., predvsem pa v 19. stoletju na razpolago, so znatno pripomogla k hitrejše-
mu potovanju iz kraja v kraj ter k hitrejši širitvi informacij. Razvila se je tudi
komunikacijska infrastruktura (telegraf, telefon). Tudi način življenja se je v
industrijski dobi spreminjal. Modernizacija se je kazala na različnih ravneh, v
urbanizaciji prostora in načinu življenja, v stanovanjih, higienskih razmerah
ali oblačilni in jedilni kulturi (Studen, 2005b). Tudi potovanje je v industrij-
ski dobi dobilo nove vsebine, namenjeno je bilo bodisi iskanju novih dožive-
tij in spoznanj bodisi počitku, krepitvi zdravja ter zabavi (Studen, 2005a, 92).
Uveljavljati so se začeli novi potrošniški modeli, pojavile so se nove potrebe
po storitvah na trgu.
Moderni turizem nastopa v povezavi s prostim časom kot ena od mož-
nosti njegovega izkoristka, in sicer v nasprotju z delovnim časom, kakršnega
je uvedel industrijski sistem. Ker sta razlika in odnos med prostim ter službe-
nim časom podprodukta razvoja industrijskega kapitalizma, nekateri gospo-
darski zgodovinarji in ekonomisti zagovarjajo tezo, da je tudi turizem pos-
ledica industrializacije (Cavalcanti, Planina, Battilani, Tissot, Leonardi in
Heiss, Towner). Prosti čas se seveda ne pojavi šele v fazi industrializacije in
modernizacije, saj ga poznamo že v prejšnjih obdobjih, spremenita pa se način
njegovega preživljanja, ker to po novem poteka v obliki koriščenja storitev na
trgu (potovanja, nastanitve, zabava), in hkrati obseg, v katerem so tudi nepri-
vilegirani družbeni sloji, kar je bila posledica naraščanja dohodkov, lahko po-
segali po teh storitvah. Turistična potrošnja se je uveljavljala postopoma in je
najkasneje zajela najnižje družbene sloje prebivalstva. Na ta način je v tem ob-
dobju prosti čas postal »temeljni pogoj za turizem«.9 Zaradi tega, čeprav eko-
nomski dejavniki in učinki niso edini, ki so vplivali na razvoj turizma, se pri-
čujoče delo osredotoča nanje.
Večje povpraševanje in koriščenje ponujenih turističnih storitev je in še
vedno prinaša prihodke od dejavnosti ter pripomore k finančni krepitvi dr-
žavne blagajne (Planina, 1995; Vukonić, 2010, 42–43). V trenutku, ko turi-
stična dejavnost okrepi državni proračun, kar se v Evropi (ne povsod) odvija
9 Povzeto po definiciji Hunzikerja in Krapfa (Grundriss der allgemeinen Fremdenverkehrslehre,
Zürich, 1942): »Turizem je celota odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja
tujcev v nekem kraju, v kolikor to bivanje ne povzroči stalne naselitve in ni povezano s pridobitno
dejavnostjo« (Planina, 1996, 24, 51).
23
