Page 43 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 43
»prototurizem« ...
ratov s podeželja preselil v mesto oziroma v kraje, kjer so nudili določeno po-
nudbo (toplice, morje). S tem v zvezi govorimo o izumu t. i. počitniških mest,
ki se naprej pojavijo v Angliji in se razvijajo zlasti v 18. stoletju. Z ločevanjem
med delovnim in prostim časom ter uživanjem prostega časa so se pojavile
tudi potrebe po organizirani infrastrukturi (nastanitveni obrati, storitve, za-
bave), ki je bila sposobna sprejemati, zadrževati in zabavati goste (čajne hiše,
gledališča, urejene sprehajalne poti). Nova moda je sprva zajela ozek krog naj-
višjega sloja prebivalstva, ki so mu na trgu nudili zabavo kulturne in rekreativ-
ne narave. Obiskovanje čajank in druženje v gledališčih je seveda označevalo
pripadnost visoki družbi (Battilani, 2009). Plemiškim navadam in novi modi
so skušali slediti tudi meščani, vendar so si razkošna in dolgotrajna letovanja
lahko še vedno privoščili večinoma le bogatejši.
Ta prehod, od letovanja v privatnih podeželskih vilah do letovanja v tu-
rističnih središčih, in pojav povpraševanja po storitvah na trgu lahko ozna-
čimo kot prelomnico ter jo povežemo z rojstvom modernega turizma. Indu-
strijska doba in modernizacija pa sta ta proces intenzificirali ter spremenili
sam koncept potovanja.
43
ratov s podeželja preselil v mesto oziroma v kraje, kjer so nudili določeno po-
nudbo (toplice, morje). S tem v zvezi govorimo o izumu t. i. počitniških mest,
ki se naprej pojavijo v Angliji in se razvijajo zlasti v 18. stoletju. Z ločevanjem
med delovnim in prostim časom ter uživanjem prostega časa so se pojavile
tudi potrebe po organizirani infrastrukturi (nastanitveni obrati, storitve, za-
bave), ki je bila sposobna sprejemati, zadrževati in zabavati goste (čajne hiše,
gledališča, urejene sprehajalne poti). Nova moda je sprva zajela ozek krog naj-
višjega sloja prebivalstva, ki so mu na trgu nudili zabavo kulturne in rekreativ-
ne narave. Obiskovanje čajank in druženje v gledališčih je seveda označevalo
pripadnost visoki družbi (Battilani, 2009). Plemiškim navadam in novi modi
so skušali slediti tudi meščani, vendar so si razkošna in dolgotrajna letovanja
lahko še vedno privoščili večinoma le bogatejši.
Ta prehod, od letovanja v privatnih podeželskih vilah do letovanja v tu-
rističnih središčih, in pojav povpraševanja po storitvah na trgu lahko ozna-
čimo kot prelomnico ter jo povežemo z rojstvom modernega turizma. Indu-
strijska doba in modernizacija pa sta ta proces intenzificirali ter spremenili
sam koncept potovanja.
43
