Page 68 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 68
turizem v avstrijskem primorju
vezave z železnico (dostopnost). Kmalu se je zdravstvenim motivom pridruži-
lo še udejstvovanje v alpskih športih (Vaj, 2005, 322–25). V alpskem prostoru
so planinska društva konec 19. stoletja organizirala tudi skupinske ekskurzije
otrok z namenom spodbujanja mladih za udejstvovanje v alpinizmu. Poudar-
jalo se je pozitivne učinke bivanja v naravi in stik z njo (Boyer, 1995, 102–03).
Svež zrak neurbanega in neidustrializiranega okolja je po mnenju zdrav-
nikov spodbudno vplival na človekovo zdravje, zato je moral biti dober in čist,
kakor je v svojem tekstu priporočal pisec v Ljubljanskem zvonu. Bolnik, ki je
okreval, je namreč potreboval čist in svež zrak, saj »vzdúh na planem, osobi-
to v solnčnih gozdih prija vsem bolnikom in speší ozdravljenje malone v vseh
boleznih« (Rakež, 1890, 208). Podobno kot drugod so bili tudi na obmo-
čju Avstrijskega primorja zdravniki glavni pobudniki uvajanja novih metod
zdravljenja (termalna in morska voda), kar bo obravnavano v nadaljevanju.
Urbanizacija
Industrijska revolucija in industrializacija oziroma obdobje modernizacije, ki
je sledilo, sta poleg tehnoloških inovacij, ki so na primer z izgradnjo železnice
močno spremenil podobo mest in pokrajine, korenito posegli tudi na socialno
in kulturno raven ter spremenili način življenja in odnose med posameznimi
družbenimi razredi. Posledica industrializacije je bila tudi spremenjena podo-
ba mest ter preobrat v njihovemu razvoju (Uršič, 2006, 19; Pirkovič, 1987, 13–
14). V tem obdobju smo bili namreč priča pojavu širitve mest, zlasti tisih, ki
so imela močno industrijsko dejavnost, ter pojavu oziroma širitvi meščanske-
ga družbenega sloja.
Mesta so tekom stoletja pridobivala čedalje pomembnejšo vlogo ter pos-
tajala prostor, kjer so se uveljavljali novi socialni in ekonomsi tokovi (Studen,
2005b, 104). Najprej so se industrializirala in ekonomsko najhitreje razvijala
velika mesta v Angliji, nato predvsem v zahodni Evropi in Ameriki (oziroma
v neevropskih državah) (Alfier, 1994). Rast mest in števila prebivalstva (ter
njegova spremenjena družbena struktura) je zajela tudi Avstrijsko monarhijo
in slovenske dežele znotraj nje. V prvi polovici 19. stoletja so predstavljala na
Slovenskem mesta z več kot 2.0008 prebivalci slabe 4 % prebivalstva, do pričet-
ka prve svetovne vojne pa je odstotek narastel na 13 %. V mestih z okrog 1.000
prebivalci je bil ta odstotek še višji, in sicer je na začetku 19. stoletja dosegel 6
%, leta 1910 pa skoraj 16 %. Industrializacija je bila v Avstrijski monarhiji de-
loma prisotna že v predmarčni dobi, ko se je pričel proces oblikovanja me-
8 Po statističnih merilih je dolgo veljalo, da so mesta kraji z več kot 2.000 prebivalci (Studen, 2005b,
105).
68
vezave z železnico (dostopnost). Kmalu se je zdravstvenim motivom pridruži-
lo še udejstvovanje v alpskih športih (Vaj, 2005, 322–25). V alpskem prostoru
so planinska društva konec 19. stoletja organizirala tudi skupinske ekskurzije
otrok z namenom spodbujanja mladih za udejstvovanje v alpinizmu. Poudar-
jalo se je pozitivne učinke bivanja v naravi in stik z njo (Boyer, 1995, 102–03).
Svež zrak neurbanega in neidustrializiranega okolja je po mnenju zdrav-
nikov spodbudno vplival na človekovo zdravje, zato je moral biti dober in čist,
kakor je v svojem tekstu priporočal pisec v Ljubljanskem zvonu. Bolnik, ki je
okreval, je namreč potreboval čist in svež zrak, saj »vzdúh na planem, osobi-
to v solnčnih gozdih prija vsem bolnikom in speší ozdravljenje malone v vseh
boleznih« (Rakež, 1890, 208). Podobno kot drugod so bili tudi na obmo-
čju Avstrijskega primorja zdravniki glavni pobudniki uvajanja novih metod
zdravljenja (termalna in morska voda), kar bo obravnavano v nadaljevanju.
Urbanizacija
Industrijska revolucija in industrializacija oziroma obdobje modernizacije, ki
je sledilo, sta poleg tehnoloških inovacij, ki so na primer z izgradnjo železnice
močno spremenil podobo mest in pokrajine, korenito posegli tudi na socialno
in kulturno raven ter spremenili način življenja in odnose med posameznimi
družbenimi razredi. Posledica industrializacije je bila tudi spremenjena podo-
ba mest ter preobrat v njihovemu razvoju (Uršič, 2006, 19; Pirkovič, 1987, 13–
14). V tem obdobju smo bili namreč priča pojavu širitve mest, zlasti tisih, ki
so imela močno industrijsko dejavnost, ter pojavu oziroma širitvi meščanske-
ga družbenega sloja.
Mesta so tekom stoletja pridobivala čedalje pomembnejšo vlogo ter pos-
tajala prostor, kjer so se uveljavljali novi socialni in ekonomsi tokovi (Studen,
2005b, 104). Najprej so se industrializirala in ekonomsko najhitreje razvijala
velika mesta v Angliji, nato predvsem v zahodni Evropi in Ameriki (oziroma
v neevropskih državah) (Alfier, 1994). Rast mest in števila prebivalstva (ter
njegova spremenjena družbena struktura) je zajela tudi Avstrijsko monarhijo
in slovenske dežele znotraj nje. V prvi polovici 19. stoletja so predstavljala na
Slovenskem mesta z več kot 2.0008 prebivalci slabe 4 % prebivalstva, do pričet-
ka prve svetovne vojne pa je odstotek narastel na 13 %. V mestih z okrog 1.000
prebivalci je bil ta odstotek še višji, in sicer je na začetku 19. stoletja dosegel 6
%, leta 1910 pa skoraj 16 %. Industrializacija je bila v Avstrijski monarhiji de-
loma prisotna že v predmarčni dobi, ko se je pričel proces oblikovanja me-
8 Po statističnih merilih je dolgo veljalo, da so mesta kraji z več kot 2.000 prebivalci (Studen, 2005b,
105).
68
