Page 62 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 62
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem

Mnenja anketirancev glede razmerja med operativnimi in managerski znanji kažejo na pre-
velik obseg strateških managerskih vsebin na prvi stopnji (posebej na VS programih), saj se
diplomanti te stopnje praviloma (tudi dolgoročno) zaposlujejo na ravni operativnega, kve-
čjemu srednjega managementa, za katerega ta znanja niso potrebna, hkrati pa ne dobijo
dovolj operativnih znanj. Strateške vsebine je smiselno vključevati v manjši meri na UNI
programih, sicer pa šele na drugi stopnji. Iz mnenj in stališč anketirancev je tudi razbrati
nepoznavanje temeljnih razlik med VS in UNI programi na 1. stopnji, posledično pa tudi
pogosto prisotnost napačnih pričakovanj glede profila in kompetenc diplomantov VS in
UNI študijskih programov.

Predlogi anketirancev vseh skupin pri razmerju med usmerjenimi/diferenciranimi in
splošnimi znanji v študijskih programih FTŠ UP gredo v smeri razvoja enovitih VS in UNI
študijskih programov na 1. stopnji in enovitega študijskega programa na 2. stopnji. Pro-
grami bi morali v zaključnem letniku ponuditi usmerjena/diferencirana znanja glede na
področje delovanja turističnih organizacij (potovalne dejavnosti, hotelirstvo, prehrambno
gostinstvo, wellness, igralniški turizem ...). Na tak način bi po mnenju anketirancev dose-
gli večjo specializacijo za konkretne poklice v turizmu. Predmetnike 1. in 2. letnika VS in
UNI študijskih programov 1. stopnje ter 1. letnika študijskega programa 2. stopnje bi po
mnenju anketirancev morali sestavljati predmeti s splošnimi/core vsebinami (management,
turizem). To pomeni, da bi bilo treba pri spremembah študijskih programov posebno po-
zornost nameniti prenovi in diferenciaciji temeljnih in predmetno specifičnih kompetenc
diplomantov ter s tem njihovega profila. Večina anketirancev meni, da profili diploman-
tov niso ustrezno podprti z vsebinami učnih načrtov, zaradi česar predlagajo sistematično
analizo, katero temeljno in predmetno specifično kompetenco diplomant pridobi pri posa-
meznem predmetu. Vsebine učnih načrtov bi se morale nenehno nadgrajevati s sodobnimi
znanji in primeri dobre prakse, kar bi profiliralo diplomante študijskih programov na FTŠ.

Enotno je bilo tudi stališče vseh skupin, da je potrebno dvigniti raven zahtevanega
znanja in zahtevnost študija. Kot »zahtevnost študija« so anketiranci razumeli zahtevnost
seminarskih vaj in nalog, prisotnost na predavanjih in vajah ter dvig zahtevane odgovorno-
sti študentov. Anketiranci pogrešajo širši nabor orodij za preverjanje znanja ter razvoj soci-
alnih veščin študentov v izvedbi pedagoškega procesa. Pogoj za dvig ravni zahtevanega zna-
nja in zahtevnosti študija pa je primarno dvig kakovosti izvedbe pedagoškega procesa ter
dvig kakovosti raziskovalnega dela, na podlagi katerega temelji razvoj znanstvenih in stro-
kovnih vsebin. Pomembna pomanjkljivost so neenotni kriteriji izvajalcev pedagoškega pro-
cesa glede ravni zahtevanih znanj in zahtevnosti študija. S tem lahko FTŠ pridobi ugled v
strokovni, akademski in širši javnosti.

Temeljno smer razvoja študijskih programov so anketiranci opredelili v smer enovitih
študijev programov na 1. in 2. stopnji. Prednost takšnih študijskih programov, ki specializi-
rajo diplomanta v zadnjem letniku študija, je tudi v večji fleksibilnosti glede na nove tren-
de v turizmu in potrebe na trgu dela. Smeri študija v zadnjem letniku se lahko bolj flek-
sibilno spreminjajo, dopolnjujejo in nadgrajujejo. Kot dodaten argument v smeri razvoja
enovitega študijskega programa je dejstvo, da delodajalci ne ločijo profilov diplomantov gle-
de na študijski program, kar je pri zaposlovanju izjemno pomembno. Z enovitim študijskim
programom bi to pomanjkljivost odpravili, saj bi enoviti študij profiliral smer, za katero
bi se odločil študent, v zadnjem letniku študija. Glede na težave, ki jih imajo diplomanti
60
   57   58   59   60   61   62   63   64   65   66   67