Page 19 - Panjek, Aleksander. 2015. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Unvierze na Primorskem, Koper.
P. 19
log
Vsoboto, 30. aprila 1605, ko je že padla noč, je iz Benetk odplula prva
od treh galej, ki jih je beneški dož poslal v Levant s pomembnim in
dragocenim tovorom. Od ukaza do odhoda galej je preteklo le nekaj
dni, njihova naloga je bila nujna. Prevažale so javni denar v skupnem znesku
40.000 beneških dukatov, orožje in opremo, ki so bili namenjeni takojšnji
okrepitvi beneške vojne mornarice v boju proti gusarjem v vzhodnem Sre-
dozemlju. Dragoceni tovor so morale izročiti komisarju armade (Comissario
d‘Armada) Giovanniju Pasqualigu na Krfu. Galeje so prevažale tudi števil-
ne trgovce z njihovim lastnim blagom in denarjem ter potnike, med kateri-
mi sta bila dva imenitna, nadškof v Zadru monsignor Regazzoni in beneški
plemič Hieronimo Minio, ki je bil imenovan za novega proveditorja na Ke-
faloniji in je bil na poti, da prevzame svoj položaj na grškem otoku. Nekoliko
kasneje sta za prvo galejo Marcello z beneškega Lida odpluli še galeja Zena in
proti tretji ali četrti uri ponoči, kot zadnja, galeja Loredana. Zaradi brezvetr-
ja so galeje vso noč plule skoraj izključno na vesla. Naslednjega dne, v nede-
ljo, sta galeji Marcella in Zena, ki sta pluli nekaj ur in morskih milj oddaljeni
druga od druge, dopoldne postali v Rovinju in nato odpluli dalje. Dan kas-
neje, v ponedeljek, 2. maja, sta prispeli v Zadar in takoj nadaljevali svojo pot
ob dalmatinski obali, dokler nista še isto noč prispeli v Split, kjer se je ustavila
galeja Marcella, in Trogir, kamor je priplula galeja Zena. Za to pot sta potre-
bovali oseminštirideset ur. Posadke galjotov so bile utrujene zaradi dolgotraj-
nega, skoraj neprekinjenega veslanja v neugodnih vremenskih razmerah. Ga-
leji Marcella in Zena sta se v teh mestih tudi oskrbeli s hrano in pijačo ter se v
naslednjih dneh srečali na Hvaru, kjer je bilo dogovorjeno, da se vse tri ponov-
prolog 19
Vsoboto, 30. aprila 1605, ko je že padla noč, je iz Benetk odplula prva
od treh galej, ki jih je beneški dož poslal v Levant s pomembnim in
dragocenim tovorom. Od ukaza do odhoda galej je preteklo le nekaj
dni, njihova naloga je bila nujna. Prevažale so javni denar v skupnem znesku
40.000 beneških dukatov, orožje in opremo, ki so bili namenjeni takojšnji
okrepitvi beneške vojne mornarice v boju proti gusarjem v vzhodnem Sre-
dozemlju. Dragoceni tovor so morale izročiti komisarju armade (Comissario
d‘Armada) Giovanniju Pasqualigu na Krfu. Galeje so prevažale tudi števil-
ne trgovce z njihovim lastnim blagom in denarjem ter potnike, med kateri-
mi sta bila dva imenitna, nadškof v Zadru monsignor Regazzoni in beneški
plemič Hieronimo Minio, ki je bil imenovan za novega proveditorja na Ke-
faloniji in je bil na poti, da prevzame svoj položaj na grškem otoku. Nekoliko
kasneje sta za prvo galejo Marcello z beneškega Lida odpluli še galeja Zena in
proti tretji ali četrti uri ponoči, kot zadnja, galeja Loredana. Zaradi brezvetr-
ja so galeje vso noč plule skoraj izključno na vesla. Naslednjega dne, v nede-
ljo, sta galeji Marcella in Zena, ki sta pluli nekaj ur in morskih milj oddaljeni
druga od druge, dopoldne postali v Rovinju in nato odpluli dalje. Dan kas-
neje, v ponedeljek, 2. maja, sta prispeli v Zadar in takoj nadaljevali svojo pot
ob dalmatinski obali, dokler nista še isto noč prispeli v Split, kjer se je ustavila
galeja Marcella, in Trogir, kamor je priplula galeja Zena. Za to pot sta potre-
bovali oseminštirideset ur. Posadke galjotov so bile utrujene zaradi dolgotraj-
nega, skoraj neprekinjenega veslanja v neugodnih vremenskih razmerah. Ga-
leji Marcella in Zena sta se v teh mestih tudi oskrbeli s hrano in pijačo ter se v
naslednjih dneh srečali na Hvaru, kjer je bilo dogovorjeno, da se vse tri ponov-
prolog 19
