Page 226 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 226
ra pripomogli slabi delovni pogoji v gostinstvu, nizki kadra pridonijeli loši radni uvjeti u ugostiteljstvu, niska
osebni prejemki,158 nadurno delo, pomanjkanje stanovanj, osobna primanja158, prekovremeni rad, nedostatak stanova,
pomanjkanje usposobljenega vodstvenega kadra itd. Od nedostatak kvalificiranoga rukovoditeljskog kadra itd. Od
skupno 911 zaposlenih v gostinstvu v okraju Koper (stanje ukupno 911 zaposlenih u ugostiteljstvu u okrugu Kopar
na dan 1. julija 1962), je bilo le pet oseb visoko kvalifici- (stanje na dan 1. srpnja 1962.), samo je pet osoba bilo viso-
ranih, med zaposlenimi pa so prevladovale ženske (652 kokvalificirano, a među zaposlenima su prevladavale žene
delavk).159 Nizka izobrazbena struktura je predstavljala (652 radnice)159. Niska obrazovna struktura predstavljala
problem predvsem zaradi velikega obiska tujih gostov. je problem prije svega zbog velikog posjeta stranih gosti-
Zbornica160 je delovala tudi kot povezovalni člen med šolo ju. Komora160 je djelovala i kao vezni član između škole
in delodajalci, kar je razvidno iz dopisa direktorja hotela i poslodavaca, što pokazuje dopis direktora hotela Adria
Adria Ankaran g. Koniča, kjer je le-ta podal pripombe Ankaran g. Koniča, u kojem je iznio primjedbe na na-
na učni program ESŠ in njegovo usklajenost z dejanskimi stavni program ESŠ-a i njegovu usklađenost sa stvarnim
potrebami prakse.161 Področje izobraževanja je bilo kasne- potrebama prakse161. Područje obrazovanja kasnije je bilo
je urejeno na državnem nivoju, saj je svet LRS za strokov- uređeno na državnoj razini, jer je vijeće NRS za stručnu
no izobraževanje predpisal za vse poklicne šole obseg in izobrazbu za sve strukovne škole propisalo obujam i sadr-
vsebino splošnih znanj. Zbornica je kot ključni generator žaj općeg znanja. Komora je kao ključni generator razvoja
razvoja odigrala pomembno vlogo pri vzpostavitvi Go- odigrala važnu ulogu u uspostavljanju Ugostiteljskoga
stinskega šolskega centra v Izoli, ki je z delovanjem začel školskog centra u Izoli, koji je otvoren u školskoj godini
v šolskem letu 1960/61.162 Center so namensko umestili 1960./1961.162. Centar su namjerno smjestili u Izolu, s ob-
v Izolo, saj je ta predstavljala center (središče) obalnega zirom na to da je predstavljala centar (središte) obalnog
turizma med Ankaranom in Portorožem.163 turizma između Ankarana i Portoroža163.
Družbeni obrati so se z vidika kakovosti razvijali hitreje Društveni su se objekti u pogledu kvalitete razvijali brže
kot zasebni. Poleg večjih denarnih tokov so zaposlovali od privatnih. Zbog većih novčanih tokova, zapošljavali su
tudi večje število kvalificiranega osebja. Iz internega gra- i veći broj kvalificiranog osoblja. U internoj građi Komore
diva zbornice je razvidno, da so kot primer dobre prakse kao primjer dobre prakse izložene su hotelske tvrtke (prije
izpostavljena hotelska podjetja (predvsem hotel Palace), svega hotel Palace) koje su u sezoni 1961. pansionsku po-
ki so v sezoni 1961 penzionsko ponudbo izboljšala tako, nudu poboljšale tako da su u ponudu pansionskih obroka
da so v ponudbo penzionskih obrokov uvedla predjedi ter uvele predjela te počele sastavljati jelovnike i od domaćih
začela sestavljati menije tudi iz domačih specialitet. specijaliteta.
Število zasebnih gostišč je bilo zelo veliko na vaseh in Broj privatnih pansiona bilo je vrlo velik na selu i u peri-
v obrobnih krajih, kjer je prevladovala miselnost, da bi fernim krajevima u kojima je prevladavalo mišljenje da bi
družbeni sektor težje uspeval.164 Iz zborničnega gradiva je društveni sektor teže uspijevao164. Iz građe Komore evi-
razvidno, da so bila predvsem podeželska gostišča v zelo dentno je da su prije svega ruralni ugostiteljski objekti bili
slabem tehničnem stanju in niso ustrezala tehničnim in u vrlo lošem tehničkom stanju i nisu odgovarali tehničkim
sanitarnim predpisom,165 svojo ponudbo pa so osredotoča- i sanitarnim propisima165, a svoju su ponudu usmjeravali
la predvsem na prodajo alkoholnih pijač. prije svega na prodaju alkoholnih pića.
Gospodarska zbornica je nadalje spodbujala in še inten- Gospodarska je komora nadalje poticala i još intenzivni-
zivneje spremljala razvoj gostinstva – tako družbenega je pratila razvoj ugostiteljstva – kako društvenog, tako i
kot zasebnega. Leta 1962 je pri izviru Rižane nastalo novo privatnog. Godine 1962. kod izvora Rižane nastao je novi
226
osebni prejemki,158 nadurno delo, pomanjkanje stanovanj, osobna primanja158, prekovremeni rad, nedostatak stanova,
pomanjkanje usposobljenega vodstvenega kadra itd. Od nedostatak kvalificiranoga rukovoditeljskog kadra itd. Od
skupno 911 zaposlenih v gostinstvu v okraju Koper (stanje ukupno 911 zaposlenih u ugostiteljstvu u okrugu Kopar
na dan 1. julija 1962), je bilo le pet oseb visoko kvalifici- (stanje na dan 1. srpnja 1962.), samo je pet osoba bilo viso-
ranih, med zaposlenimi pa so prevladovale ženske (652 kokvalificirano, a među zaposlenima su prevladavale žene
delavk).159 Nizka izobrazbena struktura je predstavljala (652 radnice)159. Niska obrazovna struktura predstavljala
problem predvsem zaradi velikega obiska tujih gostov. je problem prije svega zbog velikog posjeta stranih gosti-
Zbornica160 je delovala tudi kot povezovalni člen med šolo ju. Komora160 je djelovala i kao vezni član između škole
in delodajalci, kar je razvidno iz dopisa direktorja hotela i poslodavaca, što pokazuje dopis direktora hotela Adria
Adria Ankaran g. Koniča, kjer je le-ta podal pripombe Ankaran g. Koniča, u kojem je iznio primjedbe na na-
na učni program ESŠ in njegovo usklajenost z dejanskimi stavni program ESŠ-a i njegovu usklađenost sa stvarnim
potrebami prakse.161 Področje izobraževanja je bilo kasne- potrebama prakse161. Područje obrazovanja kasnije je bilo
je urejeno na državnem nivoju, saj je svet LRS za strokov- uređeno na državnoj razini, jer je vijeće NRS za stručnu
no izobraževanje predpisal za vse poklicne šole obseg in izobrazbu za sve strukovne škole propisalo obujam i sadr-
vsebino splošnih znanj. Zbornica je kot ključni generator žaj općeg znanja. Komora je kao ključni generator razvoja
razvoja odigrala pomembno vlogo pri vzpostavitvi Go- odigrala važnu ulogu u uspostavljanju Ugostiteljskoga
stinskega šolskega centra v Izoli, ki je z delovanjem začel školskog centra u Izoli, koji je otvoren u školskoj godini
v šolskem letu 1960/61.162 Center so namensko umestili 1960./1961.162. Centar su namjerno smjestili u Izolu, s ob-
v Izolo, saj je ta predstavljala center (središče) obalnega zirom na to da je predstavljala centar (središte) obalnog
turizma med Ankaranom in Portorožem.163 turizma između Ankarana i Portoroža163.
Družbeni obrati so se z vidika kakovosti razvijali hitreje Društveni su se objekti u pogledu kvalitete razvijali brže
kot zasebni. Poleg večjih denarnih tokov so zaposlovali od privatnih. Zbog većih novčanih tokova, zapošljavali su
tudi večje število kvalificiranega osebja. Iz internega gra- i veći broj kvalificiranog osoblja. U internoj građi Komore
diva zbornice je razvidno, da so kot primer dobre prakse kao primjer dobre prakse izložene su hotelske tvrtke (prije
izpostavljena hotelska podjetja (predvsem hotel Palace), svega hotel Palace) koje su u sezoni 1961. pansionsku po-
ki so v sezoni 1961 penzionsko ponudbo izboljšala tako, nudu poboljšale tako da su u ponudu pansionskih obroka
da so v ponudbo penzionskih obrokov uvedla predjedi ter uvele predjela te počele sastavljati jelovnike i od domaćih
začela sestavljati menije tudi iz domačih specialitet. specijaliteta.
Število zasebnih gostišč je bilo zelo veliko na vaseh in Broj privatnih pansiona bilo je vrlo velik na selu i u peri-
v obrobnih krajih, kjer je prevladovala miselnost, da bi fernim krajevima u kojima je prevladavalo mišljenje da bi
družbeni sektor težje uspeval.164 Iz zborničnega gradiva je društveni sektor teže uspijevao164. Iz građe Komore evi-
razvidno, da so bila predvsem podeželska gostišča v zelo dentno je da su prije svega ruralni ugostiteljski objekti bili
slabem tehničnem stanju in niso ustrezala tehničnim in u vrlo lošem tehničkom stanju i nisu odgovarali tehničkim
sanitarnim predpisom,165 svojo ponudbo pa so osredotoča- i sanitarnim propisima165, a svoju su ponudu usmjeravali
la predvsem na prodajo alkoholnih pijač. prije svega na prodaju alkoholnih pića.
Gospodarska zbornica je nadalje spodbujala in še inten- Gospodarska je komora nadalje poticala i još intenzivni-
zivneje spremljala razvoj gostinstva – tako družbenega je pratila razvoj ugostiteljstva – kako društvenog, tako i
kot zasebnega. Leta 1962 je pri izviru Rižane nastalo novo privatnog. Godine 1962. kod izvora Rižane nastao je novi
226
