Page 298 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 298
Vodniki med obema vojnama 3. Vodiči između dvaju ratova
Nagel in uspešen razvoj turistične ponudbe je prekinila Nagao i uspješan razvoj turističke ponude prekinuo je Prvi
I. svetovna vojna. Vojni spopadi niso neposredno priza- svjetski rat. Ratni sukobi nisu neposredno pogodili obalne
deli obalnih mest, vendar pa je vojna negativno vplivala gradove, ali je rat negativno utjecao na turistički promet.
na turistični promet. Po koncu vojne je Istra z Rapalsko Nakon završetka rata Istra je Rapalskim ugovorom prešla
pogodbo prešla izpod avstrijske pod italijansko politično iz austrijske pod talijansku političku upravu pod imenom
upravo z imenom Julijska krajina. Z novo državno mejo se Julijska krajina. Nova državna granica promijenila je
je spremenila struktura gostov, saj so bili kraji ob istrski strukturu gostiju, jer su mjesta uz istarsku obalu ostala
obali odrezani od gostov, ki so prihajali iz notranjosti nek- bez gostiju koji su dolazili iz unutrašnjosti nekadašnje
danje Avstro-Ogrske. Prevladovali so italijanski gosti in Austro-Ugarske. Prevladavali su talijanski gosti i 1921.
leta 1921 je bilo kar 90,5 % gostov iz Italije oz. večina iz godine bilo je već 90,5 % gostiju iz Italije, odnosno većina
Julijske krajine.32 Ob tem pa se je razvijal turizem v ostalih iz Julijske krajine32. Pritom se turizam razvijao u ostalim
italijanskih obmorskih turističnih mestih (okolica Benetk talijanskim primorskim turističkim gradovima (okolica
in Trsta), kar je povzročilo zmanjšanje turističnega obiska Venecije i Trsta), što je dovelo do smanjenja turističkih
v obalnih istrskih mestih,33 kljub mamljivi poslovni pote- posjeta u obalnim istarskim gradovima,33 unatoč prima-
zi, da je italijanska državna železnica nudila 50 % popust mljivom poslovnom potezu talijanske državne željeznice
potnikom, ki so potovali v eno od letovišč na severnem koja je nudila 50 % popusta putnicima koji su putovali u
Jadranu, kar je veljalo tudi za Piran in Portorož.34 jedno od ljetovališta na sjevernom Jadranu, što je vrijedilo
i za Piran i Portorož34.
V obdobju splošne svetovne recesije se za promocijo
pojavijo cenejše oblike kot npr. zgibanke in letaki, ki jih U razdoblju opće svjetske recesije u svrhu promocije po-
tiskajo v visokih nakladah po sprejemljivih cenah.35 Z javili su se jeftiniji oblici, kao što su brošure i letci, koji
razmahom turizma je bil leta 1919 v Rimu ustanovljen su bili tiskani u velikim nakladama i po prihvatljivim ci-
državni turistični organ ENIT (ital. Ente Nazionale Indu- jenama35. Zamahom turizma u Rimu je 1919. godine osno-
strie Turistiche),36 ki je skrbel za izdajo promocijskih ma- van državni turistički organ ENIT (tal. Ente Nazionale
terialov. Med drugim so tiskali tudi vodnike. Tako Stor- Industrie Turistiche)36, koji je vodio brigu o izdavanju
mont37 v svojem vodniku Summer in Italy piše o Istri kot promotivnih materijala. Između ostalog je tiskao i vodiče.
neznani destinaciji za britanske goste zaradi pomanjkanja Tako Stormont37 u svojem vodiču Summer in Italy piše o
informacij o prometnih povezavah. Priporoča enodnevne Istri kao o nepoznatoj destinaciji za britanske goste zbog
izlete v istrska mesta in letovišča iz Benetk ali Trsta. Za nedostataka informacija o prometnim vezama. Preporu-
večdnevno bivanje priljubljenega italijanskega letovišča čuje jednodnevne izlete u istarske gradove i ljetovališta iz
in zdravilišča Portoroža pa naj se britanski gosti raje od- Venecije ili Trsta. Za višednevni boravak u popularnom
ločijo v zimskih mesecih, ko so temperature zmerne. talijanskom ljetovalištu i lječilištu Portorožu britanski
se gosti radije odlučuju u zimskim mjesecima, kada su
Istra kot destinacija se pojavi v vodnikih o Trstu (Slika 3) temperature umjerene.
in Italiji kot romantična pokrajina.38 V srednjeveških me-
stih z ozkimi ulicami in beneško arhitekturo se zdi, kot da Istra kao destinacija pojavljuje se u vodičima o Trstu
bi se čas ustavil.39 Gostje so še vedno potovali z linijskimi (slika 3) i Italiji kao romantična pokrajina38. U srednjovje-
ladjami in vlaki. Z vzpostavitvijo cestnih povezav pa je kovnim gradovima s uskim ulicama i mletačkom arhitek-
vedno bolj priljubljen postajal prevoz z osebnimi avtomo- turom čini se kao da je vrijeme stalo39. Gosti su još uvijek
bili in v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja tudi z av- putovali linijskim brodovima i vlakovima. Uspostavlja-
298
Nagel in uspešen razvoj turistične ponudbe je prekinila Nagao i uspješan razvoj turističke ponude prekinuo je Prvi
I. svetovna vojna. Vojni spopadi niso neposredno priza- svjetski rat. Ratni sukobi nisu neposredno pogodili obalne
deli obalnih mest, vendar pa je vojna negativno vplivala gradove, ali je rat negativno utjecao na turistički promet.
na turistični promet. Po koncu vojne je Istra z Rapalsko Nakon završetka rata Istra je Rapalskim ugovorom prešla
pogodbo prešla izpod avstrijske pod italijansko politično iz austrijske pod talijansku političku upravu pod imenom
upravo z imenom Julijska krajina. Z novo državno mejo se Julijska krajina. Nova državna granica promijenila je
je spremenila struktura gostov, saj so bili kraji ob istrski strukturu gostiju, jer su mjesta uz istarsku obalu ostala
obali odrezani od gostov, ki so prihajali iz notranjosti nek- bez gostiju koji su dolazili iz unutrašnjosti nekadašnje
danje Avstro-Ogrske. Prevladovali so italijanski gosti in Austro-Ugarske. Prevladavali su talijanski gosti i 1921.
leta 1921 je bilo kar 90,5 % gostov iz Italije oz. večina iz godine bilo je već 90,5 % gostiju iz Italije, odnosno većina
Julijske krajine.32 Ob tem pa se je razvijal turizem v ostalih iz Julijske krajine32. Pritom se turizam razvijao u ostalim
italijanskih obmorskih turističnih mestih (okolica Benetk talijanskim primorskim turističkim gradovima (okolica
in Trsta), kar je povzročilo zmanjšanje turističnega obiska Venecije i Trsta), što je dovelo do smanjenja turističkih
v obalnih istrskih mestih,33 kljub mamljivi poslovni pote- posjeta u obalnim istarskim gradovima,33 unatoč prima-
zi, da je italijanska državna železnica nudila 50 % popust mljivom poslovnom potezu talijanske državne željeznice
potnikom, ki so potovali v eno od letovišč na severnem koja je nudila 50 % popusta putnicima koji su putovali u
Jadranu, kar je veljalo tudi za Piran in Portorož.34 jedno od ljetovališta na sjevernom Jadranu, što je vrijedilo
i za Piran i Portorož34.
V obdobju splošne svetovne recesije se za promocijo
pojavijo cenejše oblike kot npr. zgibanke in letaki, ki jih U razdoblju opće svjetske recesije u svrhu promocije po-
tiskajo v visokih nakladah po sprejemljivih cenah.35 Z javili su se jeftiniji oblici, kao što su brošure i letci, koji
razmahom turizma je bil leta 1919 v Rimu ustanovljen su bili tiskani u velikim nakladama i po prihvatljivim ci-
državni turistični organ ENIT (ital. Ente Nazionale Indu- jenama35. Zamahom turizma u Rimu je 1919. godine osno-
strie Turistiche),36 ki je skrbel za izdajo promocijskih ma- van državni turistički organ ENIT (tal. Ente Nazionale
terialov. Med drugim so tiskali tudi vodnike. Tako Stor- Industrie Turistiche)36, koji je vodio brigu o izdavanju
mont37 v svojem vodniku Summer in Italy piše o Istri kot promotivnih materijala. Između ostalog je tiskao i vodiče.
neznani destinaciji za britanske goste zaradi pomanjkanja Tako Stormont37 u svojem vodiču Summer in Italy piše o
informacij o prometnih povezavah. Priporoča enodnevne Istri kao o nepoznatoj destinaciji za britanske goste zbog
izlete v istrska mesta in letovišča iz Benetk ali Trsta. Za nedostataka informacija o prometnim vezama. Preporu-
večdnevno bivanje priljubljenega italijanskega letovišča čuje jednodnevne izlete u istarske gradove i ljetovališta iz
in zdravilišča Portoroža pa naj se britanski gosti raje od- Venecije ili Trsta. Za višednevni boravak u popularnom
ločijo v zimskih mesecih, ko so temperature zmerne. talijanskom ljetovalištu i lječilištu Portorožu britanski
se gosti radije odlučuju u zimskim mjesecima, kada su
Istra kot destinacija se pojavi v vodnikih o Trstu (Slika 3) temperature umjerene.
in Italiji kot romantična pokrajina.38 V srednjeveških me-
stih z ozkimi ulicami in beneško arhitekturo se zdi, kot da Istra kao destinacija pojavljuje se u vodičima o Trstu
bi se čas ustavil.39 Gostje so še vedno potovali z linijskimi (slika 3) i Italiji kao romantična pokrajina38. U srednjovje-
ladjami in vlaki. Z vzpostavitvijo cestnih povezav pa je kovnim gradovima s uskim ulicama i mletačkom arhitek-
vedno bolj priljubljen postajal prevoz z osebnimi avtomo- turom čini se kao da je vrijeme stalo39. Gosti su još uvijek
bili in v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja tudi z av- putovali linijskim brodovima i vlakovima. Uspostavlja-
298
