Page 55 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 55
to le posledica vedno večjega povpraševanja po nastani- turističko bilo Portoroža značajno pojačalo (vidi graf 1).
tvenih kapacitetah višjega nivoja, saj so bili tudi gostje Inače je to bila samo posljedica sve veće potražnje za
večinoma plemiči in bogatejši meščani pa tudi vojaški ali smještajnim kapacitetima na višoj razini, s obzirom da
mornariški oficirji na počitku in okrevanju. Turisti so se su i gosti bili većinom plemići i bogatiji mještani, kao i
zabavali s številnimi igrami in tekmovanji ter hodili na vojni ili mornarički oficiri na odmoru i oporavku. Turisti
izlete do naravnih in kulturno-zgodovinskih znameni- su se zabavljali brojnim igrama i natjecanjima te odlazili
tosti okoliških krajev, ki smo jih že omenjali. K obisku na izlete do prirodnih i kulturno-povijesnih znamenitosti
je pripomogel tudi Urad za informiranje (ital. L'ufficio okolnih krajeva, koje smo već spomenuli. Povećanju po-
d'informazioni), ki je bil ustanovljen 2. aprila 1910 v Trstu sjeta pripomogao je i Ured za informiranje (tal. L’ufficio
in ki ga je upravljal Joseph Stradner. Urad je ustanovilo d’informazioni), koji je osnovan 2. travnja 1910. u Trstu
Provincialno združenje za spodbujanje tujskega razvoja i kojim je upravljao Joseph Stradner. Ured je osnovala
turizma v Trstu in Istri (ital. Federazione provinciale Provincijalna udruga za poticanje razvoja turizma u Trstu
per il promovimento del concorso di forestieri a Trieste i Istri (tal. Federazione provinciale per il promovimento
e nell'Istria). Samostojno ali v sodelovanju z Avstrijskim del concorso di forestieri a Trieste e nell’Istria). Samo-
Lloydom so vzpostavili vezi s 360 turističnimi uradi po stalno ili u suradnji s Austrijskim Lloydom uspostavili
svetu.44 Pucer45 in Brglezova s kolegi46 navajajo, da so go- su veze sa 360 turističkih ureda diljem svijeta44. Pucer45 i
stje v Portorož prihajali iz domače dežele, nato iz drugih Brglez s kolegama46 navode da su gosti u Portorož dolazili
kronovin, iz ogrskih dežel, iz Bosne in Hercegovine ter iz domovine, zatim iz drugih krunovina, iz ugarskih dr-
drugih Balkanskih dežel, Nemčije, Italije, Francije, An- žava, iz Bosne i Hercegovine i drugih balkanskih država,
glije, Rusije, drugih evropskih držav in severne Amerike. Njemačke, Italije, Francuske, Engleske, Rusije, drugih
Silovit razvoj, ki pa še ni dosegal rezultatov Opatije in europskih država i sjeverne Amerike. Silovit razvoj, koji
još ipak nije postigao rezultate Opatije i Grada, grubo je
Br. 2Gradeža, je grobo prekinila Velika vojna,47 ki se je z od- prekinuo Prvi svjetski rat47 koji se otvaranjem Sočanske

GraGf r1a:fR1a: sRtašsttešvtielaviolaboisbkioskvoavlcaelcvePv oProtortrooržoažav vlelteihtihodod18188899ddoo1199113348
Grafikon 1: Porast broja posjetitelja Portoroža u razdoblju od 1889. do 1913.48

Št. obiskovalcev / Br. posjetitelja 8.000
7.000
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000

0

1889
1890
1891
1892
1893
1894
1895
1896
1897
1898
1899
1900
1901
1902
1903
1904
1905
1906
1907
1908
1909
1910
1911
1912
1913

Leto / Godina

55
   50   51   52   53   54   55   56   57   58   59   60