Page 19 - Brezovec, Tomi, ur., 2015. HISTUR razstave, izložbe. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 19
VLJENJE NA PLAŽI Nataša Babić ŽIVOT NA PLAŽI
Razstava »Življenje na plaži« predstavlja presek zgodovine kopalnega Izložbom „Život na plaži“ predstavljen je presjek povijesti kupališnog 16
turizma na severnem Jadranu od leta 1880 do leta 1970 ter z njim turizma na sjevernom Jadranu od 1880. do 1970. godine te s njime 17
ozko povezane zgodovine »uradnega oblačila za kopanje« oziroma usko vezane povijesti „službene odjeće za kupanje”, odnosno, kupa-
kopalk. Njen namen je predstaviti »življenje na plaži« skozi prizmo ćeg kostima. Intencija izložbe bila je „život na plaži” sagledati kroz
dramatičnih sprememb družbe v 19. in 20. stoletju. Razvoj kopalk, ob- prizmu dramatičnih promjena koje su zahvatile društvo tijekom 19.
lačila s kratko a zanimivo zgodovino, je predstavljen z vidika družbe, i 20. stoljeća, jednako kao što je i evolucija kupaćeg kostima, odjev-
običajev ter kulturnih, gospodarskih in političnih razmere tistega časa. nog predmeta kratke, ali zanimljive povijesti, interpretirana u relaciji s
Navdih za postavitev razstave so bile številne fotografije z jadranskih društvom, običajima te kulturnim, ekonomskim i političkim prilikama.
plaž, na katerih kopalci pozirajo pred kabinami za preoblačenje in po- Ideja za oblikovanje postava izložbe inspirirana je brojnim fotografija-
nosno razkazujejo svoje kopalke. Razstava je zasnovana kot niz kabin, v ma s jadranskih plaža na kojima kupači poziraju ispred kabina za pres-
katerih so na lutkah razstavljene kopalke kot reprezentativni predstav- vlačanje, ponosno pokazujući svoj kupaći kostim. Izložba je realizirana
nik določenega obdobja in teme, medtem ko so na stenah kabine po- u vidu niza kabina, unutar kojih je na izložbenoj lutki izložen kupaći
večane fotografije, na katerih so ujeti različni trenutki in dogodki s pla- kostim kao reprezentativan predstavnik određenog razdoblja i teme,
že, prizori s kopalci v njihovih »oblačilih za kopanje«, kopališke stavbe, dok su na zidovima kabina predstavljena uvećanja mnogobrojnih fo-
zabava, počitek, športna tekmovanja, vse tisto, kar je bilo priljubljeno tografija na kojima su uhvaćeni različiti trenutci i događaji koji su se
in vseprisotno na naših plažah v določenem zgodovinskem obdobju. odvijali na plažama, scene kupača u njihovim „odijelima za kupanje”,
kupališnih građevina, zabave, odmora, sportskih natjecanja, svega
Kopalke pridejo na Jadran onoga što je bilo popularno i sveprisutno na našim plažama u određe-
nom povijesnom razdoblju.
Pogled v zgodovino kaže, da po antičnem obdobju kopanje v morju
ni bila preveč pogosta dejavnost. Množični pojav kopanja in plavanja Kupaći kostim stiže na Jadran
v morju oziroma ponovno »odkritje« kopanja v morju v 19. stoletju je
tesno povezano z nastankom enega ključnih fenomenov sodobnega Ako se zagledamo u povijest, običaj kupanja u moru bio je nakon raz-
časa – s turizmom. Prihod gostov v klimatska zdravilišča na morju je doblja antike zanemarena aktivnost. Masovnija pojava kupanja i pli-
bil na začetku pogojen z zdravstvenimi razlogi, vendar je kopanje v vanja u moru, odnosno ponovno „otkriće“ kupanja u moru tijekom
morju kmalu postalo izredno priljubljeno, ne le kot ena izmed metod 19. stoljeća, usko je vezano s pojavom jednog od ključnih fenomena
zdravljenja, temveč kot oblika zabave in sprostitve. Ker se je vse več modernog vremena – turizma. Dolazak gostiju u klimatska lječilišta na
ljudi začelo kopati v morju, se je pojavilo vprašanje primernih oblačil moru u početku će biti motivirano zdravstvenim razlozima, no neće
za to dejavnost. S turizmom je torej povezan tudi nastanek oblačila – proći dugo, i kupanje u moru će postati izuzetno popularno, ne samo
kopalk. kao jedna od metoda liječanja, već kao oblik zabave i relaksacije. Kako
Do konca 19. stoletja je severni Jadran (Istra in Kvarner z otoki) postal se sve veći broj ljudi okrenuo kupanju u moru, nametnulo se pitanje
glavna počitniška in zdraviliška destinacija Avtro-Ogrske monarhije. obvezne odjeće. Tako je s turizmom povezana i pojava novog odjev-
Tuji gostje so v vse večjem številu prihajali v Opatijo (z riviero od Ike nog predmeta – kupaćeg kostima.
do Voloskega), Lovran, Crikvenico, na Brione ter na Mali in Veli Lošinj. Do kraja 19. stoljeća sjeverni je Jadran (Istra i Kvarner s otocima) po-
Kopanje v morju so predpisovali »na recept« kot eno izmed metod za stao glavno odmorišno i oporavilišno odredište Austro-Ugarske Mo-
zdravljenje različnih bolezni. Ob obali so rasle kopališke zgradbe kot narhije. Strani su gosti u sve većem broju počeli pristizati u Opatiju (s
odgovor na zahteve novih gostov, ki so pričakovali urejen dostop v rivijerom od Ike do Voloskog), Lovran, Crikvenicu, na Brijune, u Mali i
morje, pa tudi prostor za preoblačenje (kabine) pred in po kopanju.V Veli Lošinj. Kupanje u moru propisivalo se „na recept“ kao jedna od
gradnji kopaliških zgradb se odraža celoten spekter kompleksnosti metoda za liječenje različitih bolesti, dok su uz obalu nicale kupališne
družbenih razmerij v drugi polovici 19. stoletja. Tuji gostje so v skladu građevine kao odgovor na zahtjeve novih gostiju koji su očekivali ure-
s sprejetim družbenim kodeksom obnašanja in v skladu z moralnimi đena mjesta za ulazak u more, ali i prostorije za presvlačenje (kabine)
normami pričakovali, da bodo na kopališčih moški ločeni od žensk in prije i nakon kupanja. Izgradnja kupališnih građevina u sebi je odraža-
vala sav spektar složenosti društvenih odnosa u drugoj polovici 19.
stoljeća. Strani gosti, u skladu s prihvaćenim društvenim kodeksom
Razstava »Življenje na plaži« predstavlja presek zgodovine kopalnega Izložbom „Život na plaži“ predstavljen je presjek povijesti kupališnog 16
turizma na severnem Jadranu od leta 1880 do leta 1970 ter z njim turizma na sjevernom Jadranu od 1880. do 1970. godine te s njime 17
ozko povezane zgodovine »uradnega oblačila za kopanje« oziroma usko vezane povijesti „službene odjeće za kupanje”, odnosno, kupa-
kopalk. Njen namen je predstaviti »življenje na plaži« skozi prizmo ćeg kostima. Intencija izložbe bila je „život na plaži” sagledati kroz
dramatičnih sprememb družbe v 19. in 20. stoletju. Razvoj kopalk, ob- prizmu dramatičnih promjena koje su zahvatile društvo tijekom 19.
lačila s kratko a zanimivo zgodovino, je predstavljen z vidika družbe, i 20. stoljeća, jednako kao što je i evolucija kupaćeg kostima, odjev-
običajev ter kulturnih, gospodarskih in političnih razmere tistega časa. nog predmeta kratke, ali zanimljive povijesti, interpretirana u relaciji s
Navdih za postavitev razstave so bile številne fotografije z jadranskih društvom, običajima te kulturnim, ekonomskim i političkim prilikama.
plaž, na katerih kopalci pozirajo pred kabinami za preoblačenje in po- Ideja za oblikovanje postava izložbe inspirirana je brojnim fotografija-
nosno razkazujejo svoje kopalke. Razstava je zasnovana kot niz kabin, v ma s jadranskih plaža na kojima kupači poziraju ispred kabina za pres-
katerih so na lutkah razstavljene kopalke kot reprezentativni predstav- vlačanje, ponosno pokazujući svoj kupaći kostim. Izložba je realizirana
nik določenega obdobja in teme, medtem ko so na stenah kabine po- u vidu niza kabina, unutar kojih je na izložbenoj lutki izložen kupaći
večane fotografije, na katerih so ujeti različni trenutki in dogodki s pla- kostim kao reprezentativan predstavnik određenog razdoblja i teme,
že, prizori s kopalci v njihovih »oblačilih za kopanje«, kopališke stavbe, dok su na zidovima kabina predstavljena uvećanja mnogobrojnih fo-
zabava, počitek, športna tekmovanja, vse tisto, kar je bilo priljubljeno tografija na kojima su uhvaćeni različiti trenutci i događaji koji su se
in vseprisotno na naših plažah v določenem zgodovinskem obdobju. odvijali na plažama, scene kupača u njihovim „odijelima za kupanje”,
kupališnih građevina, zabave, odmora, sportskih natjecanja, svega
Kopalke pridejo na Jadran onoga što je bilo popularno i sveprisutno na našim plažama u određe-
nom povijesnom razdoblju.
Pogled v zgodovino kaže, da po antičnem obdobju kopanje v morju
ni bila preveč pogosta dejavnost. Množični pojav kopanja in plavanja Kupaći kostim stiže na Jadran
v morju oziroma ponovno »odkritje« kopanja v morju v 19. stoletju je
tesno povezano z nastankom enega ključnih fenomenov sodobnega Ako se zagledamo u povijest, običaj kupanja u moru bio je nakon raz-
časa – s turizmom. Prihod gostov v klimatska zdravilišča na morju je doblja antike zanemarena aktivnost. Masovnija pojava kupanja i pli-
bil na začetku pogojen z zdravstvenimi razlogi, vendar je kopanje v vanja u moru, odnosno ponovno „otkriće“ kupanja u moru tijekom
morju kmalu postalo izredno priljubljeno, ne le kot ena izmed metod 19. stoljeća, usko je vezano s pojavom jednog od ključnih fenomena
zdravljenja, temveč kot oblika zabave in sprostitve. Ker se je vse več modernog vremena – turizma. Dolazak gostiju u klimatska lječilišta na
ljudi začelo kopati v morju, se je pojavilo vprašanje primernih oblačil moru u početku će biti motivirano zdravstvenim razlozima, no neće
za to dejavnost. S turizmom je torej povezan tudi nastanek oblačila – proći dugo, i kupanje u moru će postati izuzetno popularno, ne samo
kopalk. kao jedna od metoda liječanja, već kao oblik zabave i relaksacije. Kako
Do konca 19. stoletja je severni Jadran (Istra in Kvarner z otoki) postal se sve veći broj ljudi okrenuo kupanju u moru, nametnulo se pitanje
glavna počitniška in zdraviliška destinacija Avtro-Ogrske monarhije. obvezne odjeće. Tako je s turizmom povezana i pojava novog odjev-
Tuji gostje so v vse večjem številu prihajali v Opatijo (z riviero od Ike nog predmeta – kupaćeg kostima.
do Voloskega), Lovran, Crikvenico, na Brione ter na Mali in Veli Lošinj. Do kraja 19. stoljeća sjeverni je Jadran (Istra i Kvarner s otocima) po-
Kopanje v morju so predpisovali »na recept« kot eno izmed metod za stao glavno odmorišno i oporavilišno odredište Austro-Ugarske Mo-
zdravljenje različnih bolezni. Ob obali so rasle kopališke zgradbe kot narhije. Strani su gosti u sve većem broju počeli pristizati u Opatiju (s
odgovor na zahteve novih gostov, ki so pričakovali urejen dostop v rivijerom od Ike do Voloskog), Lovran, Crikvenicu, na Brijune, u Mali i
morje, pa tudi prostor za preoblačenje (kabine) pred in po kopanju.V Veli Lošinj. Kupanje u moru propisivalo se „na recept“ kao jedna od
gradnji kopaliških zgradb se odraža celoten spekter kompleksnosti metoda za liječenje različitih bolesti, dok su uz obalu nicale kupališne
družbenih razmerij v drugi polovici 19. stoletja. Tuji gostje so v skladu građevine kao odgovor na zahtjeve novih gostiju koji su očekivali ure-
s sprejetim družbenim kodeksom obnašanja in v skladu z moralnimi đena mjesta za ulazak u more, ali i prostorije za presvlačenje (kabine)
normami pričakovali, da bodo na kopališčih moški ločeni od žensk in prije i nakon kupanja. Izgradnja kupališnih građevina u sebi je odraža-
vala sav spektar složenosti društvenih odnosa u drugoj polovici 19.
stoljeća. Strani gosti, u skladu s prihvaćenim društvenim kodeksom
