Page 53 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 53
analiza kvalitativnih podatkov – analiza besedila in tvorba poskusne teorije
PKodiranje
ostopek kvalitativne analize teksta s ciljem utemeljene teorije je najsta-
rejša in najbolj uveljavljena oblika kodiranja, njena avtorja sta Glaser in
Strauss.
Namen:
- odkriti strukturo, oblike, zakonitosti
- razlaga
Kodiranje je analiza, saj členimo in združujemo različne podatke. Potrebu-
jemo ga, ker teorije ne moremo narediti iz surovih podatkov, ob tem da je
cilj kodiranja ravno na dejstvih sloneča, poskusna teorija (grounded theo-
ry). Kodiranje uporabljamo, kadar je masa surovih podatkov prevelika, saj
kode pospešijo analizo.
Kodiranje je najosnovnejši proces pri tvorbi poskusne teorije. Kodiranje je
lahko izvedeno vrstico za vrstico, stavek za stavkom, odstavek za odstav-
kom, stran za stranjo, poglavje za poglavjem itn. Manjša kot bo enota ana-
lize (npr. ena vrstica teksta), številnejše deskriptivne kategorije bodo nas-
tajale na začetku. Analiza vrstice za vrstico nam zagotavlja, da je naša analiza
dejansko utemeljena v podatkih in da so kategorije višjih ravni ter kasneje
teoretične formulacije dejansko nastale iz podatkov.
Kodiranje je postopek kategoriziranja enot kvalitativnega gradiva. Začne-
mo s konkretnimi povzetki izbranih enot gradiva (pojmi, koncepti oz. ka-
tegorije nižjega reda) in nadaljujemo v smer večje splošnosti in abstrak-
cije (kategorije višjih redov). Kode so zapisi, ki označujejo pomen besed,
fraz, stavkov, odstavkov (so metafore zanje, jih povzamejo, pogosto so kar
okrajšave osnovnega koncepta, ki ga predstavljajo). Z uporabo kod lahko
kasneje hitreje združimo pomensko sorodne dele. Kode lahko variirajo od
opisnih do inferenčnih, lahko nastajajo po konceptualnih okvirih (teoretična
osnova) ali sproti med analizo (empirična osnova; Podlesek, 2014).
Kodiranje vzorcev: na podlagi ponavljajočih se regularnosti v tekstu razlaga-
mo, zaključujemo. S kodiranjem pojavov povzemamo dele besedila, združu-
jemo te povzetke v manjše množice, teme oz. konstrukte. Lahko iščemo
vzorce, ki se ponavljajo pri eni osebi, predvsem pa vzorce, ki se ponavljajo
pri različnih udeležencih raziskave. Navadno najdemo približno štiri vzorce,
ki so pogosto povezani, govorijo pa o: temah (pogosto opaženih vedenjih,
normah, odnosih) ali vzrokih (razlagajo).
53
PKodiranje
ostopek kvalitativne analize teksta s ciljem utemeljene teorije je najsta-
rejša in najbolj uveljavljena oblika kodiranja, njena avtorja sta Glaser in
Strauss.
Namen:
- odkriti strukturo, oblike, zakonitosti
- razlaga
Kodiranje je analiza, saj členimo in združujemo različne podatke. Potrebu-
jemo ga, ker teorije ne moremo narediti iz surovih podatkov, ob tem da je
cilj kodiranja ravno na dejstvih sloneča, poskusna teorija (grounded theo-
ry). Kodiranje uporabljamo, kadar je masa surovih podatkov prevelika, saj
kode pospešijo analizo.
Kodiranje je najosnovnejši proces pri tvorbi poskusne teorije. Kodiranje je
lahko izvedeno vrstico za vrstico, stavek za stavkom, odstavek za odstav-
kom, stran za stranjo, poglavje za poglavjem itn. Manjša kot bo enota ana-
lize (npr. ena vrstica teksta), številnejše deskriptivne kategorije bodo nas-
tajale na začetku. Analiza vrstice za vrstico nam zagotavlja, da je naša analiza
dejansko utemeljena v podatkih in da so kategorije višjih ravni ter kasneje
teoretične formulacije dejansko nastale iz podatkov.
Kodiranje je postopek kategoriziranja enot kvalitativnega gradiva. Začne-
mo s konkretnimi povzetki izbranih enot gradiva (pojmi, koncepti oz. ka-
tegorije nižjega reda) in nadaljujemo v smer večje splošnosti in abstrak-
cije (kategorije višjih redov). Kode so zapisi, ki označujejo pomen besed,
fraz, stavkov, odstavkov (so metafore zanje, jih povzamejo, pogosto so kar
okrajšave osnovnega koncepta, ki ga predstavljajo). Z uporabo kod lahko
kasneje hitreje združimo pomensko sorodne dele. Kode lahko variirajo od
opisnih do inferenčnih, lahko nastajajo po konceptualnih okvirih (teoretična
osnova) ali sproti med analizo (empirična osnova; Podlesek, 2014).
Kodiranje vzorcev: na podlagi ponavljajočih se regularnosti v tekstu razlaga-
mo, zaključujemo. S kodiranjem pojavov povzemamo dele besedila, združu-
jemo te povzetke v manjše množice, teme oz. konstrukte. Lahko iščemo
vzorce, ki se ponavljajo pri eni osebi, predvsem pa vzorce, ki se ponavljajo
pri različnih udeležencih raziskave. Navadno najdemo približno štiri vzorce,
ki so pogosto povezani, govorijo pa o: temah (pogosto opaženih vedenjih,
normah, odnosih) ali vzrokih (razlagajo).
53
