Page 59 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 59
analiza kvalitativnih podatkov – analiza besedila in tvorba poskusne teorije
ussa je bil premakniti kvalitativno raziskovanje preko deskriptivnih študij v
domeno pojasnjevalnih teoretičnih okvirov, tako da se omogoči abstrak-
tno, konceptualno razumevanje preučevanega fenomena (Charmaz, 2006).
Dodatne smernice za zaključevanje kodiranja
Pri zaključevanju (formiranju teorije) si lahko pomagamo z vprašanj,i kot
sta: Kaj se dogaja? Kaj je povezano s čim? Pri integraciji različnih delov po-
datkov iščemo skupne vzorce in teme, tako da preiskujemo, kaj se večkrat
pojavlja, lahko združujemo objekte (osebe, razmere, dejanja …) v katego-
rije po podobnosti. Poleg tega pa po intuiciji presojamo, kaj je verjetno in
smiselno (Podlesek, 2014).
Uporaba metafor: so delna abstrakcija (npr. otrok v praznem gnezdu), re-
ducirajo podatke, bodimo pozorni, kaj pomenijo ljudem, na njihove impli-
citne pomene.
Štetje: Uporabljamo, kadar nam koliko je nečesa lahko pove nekaj o kvaliteti
pojava, kadar želimo hitro videti, kaj imamo v velikem kupu podatkov (de-
lež nekega pojava, trendi v času), za prevernjanje hipotez (npr. pri indeksu
ustreznosti, ki označuje število ljudi, ki se strinjajo z zaključkom) in za zava-
rovanje pred pristranskostjo (morebitno neujemanje z intuitivnimi zaključ-
ki).
Primerjanje/kontrasti: primerjava spremenljivk, primerov, izidov (učinkov),
časovnega poteka; praktična pomembnosti razlik.
Členjenje spremenljivk: delimo jih na dele, čimprej v analizi, vendar ne pre-
več podrobno.
Prenos specifičnega v splošno: povezovanje podobnosti v koncept višjega
reda, abstrakcija.
Faktoriziranje: reduciranje podatkov, iskanje vzorcev, latentnih spremen-
ljivk, poiščemo jih intuitivno.
Iskanje odnosov med spremenljivkami: Ko je A visok, je B visok (direktna
povezanost). Ko je A visok, je B nizek (obratna povezanost). Najprej je zra-
sel A, nato tudi B (vzročna povezanost). Najprej je zrasel A, nato B, nato je
še malo A (krožna, nerekurzivna povezanost).
Iskanje intervenirajočih spremenljivk: Nepričakovane povezave spremen-
ljivk – iščemo vmesne.
59
ussa je bil premakniti kvalitativno raziskovanje preko deskriptivnih študij v
domeno pojasnjevalnih teoretičnih okvirov, tako da se omogoči abstrak-
tno, konceptualno razumevanje preučevanega fenomena (Charmaz, 2006).
Dodatne smernice za zaključevanje kodiranja
Pri zaključevanju (formiranju teorije) si lahko pomagamo z vprašanj,i kot
sta: Kaj se dogaja? Kaj je povezano s čim? Pri integraciji različnih delov po-
datkov iščemo skupne vzorce in teme, tako da preiskujemo, kaj se večkrat
pojavlja, lahko združujemo objekte (osebe, razmere, dejanja …) v katego-
rije po podobnosti. Poleg tega pa po intuiciji presojamo, kaj je verjetno in
smiselno (Podlesek, 2014).
Uporaba metafor: so delna abstrakcija (npr. otrok v praznem gnezdu), re-
ducirajo podatke, bodimo pozorni, kaj pomenijo ljudem, na njihove impli-
citne pomene.
Štetje: Uporabljamo, kadar nam koliko je nečesa lahko pove nekaj o kvaliteti
pojava, kadar želimo hitro videti, kaj imamo v velikem kupu podatkov (de-
lež nekega pojava, trendi v času), za prevernjanje hipotez (npr. pri indeksu
ustreznosti, ki označuje število ljudi, ki se strinjajo z zaključkom) in za zava-
rovanje pred pristranskostjo (morebitno neujemanje z intuitivnimi zaključ-
ki).
Primerjanje/kontrasti: primerjava spremenljivk, primerov, izidov (učinkov),
časovnega poteka; praktična pomembnosti razlik.
Členjenje spremenljivk: delimo jih na dele, čimprej v analizi, vendar ne pre-
več podrobno.
Prenos specifičnega v splošno: povezovanje podobnosti v koncept višjega
reda, abstrakcija.
Faktoriziranje: reduciranje podatkov, iskanje vzorcev, latentnih spremen-
ljivk, poiščemo jih intuitivno.
Iskanje odnosov med spremenljivkami: Ko je A visok, je B visok (direktna
povezanost). Ko je A visok, je B nizek (obratna povezanost). Najprej je zra-
sel A, nato tudi B (vzročna povezanost). Najprej je zrasel A, nato B, nato je
še malo A (krožna, nerekurzivna povezanost).
Iskanje intervenirajočih spremenljivk: Nepričakovane povezave spremen-
ljivk – iščemo vmesne.
59
