Page 71 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 71
veljavnost in zanesljivost
Glede na interpretacijsko in večinoma udeleženo (participatorno)
naravo kvalitativnega raziskovanja so pri ocenjevanju veljavnosti in
zanesljivosti tovrstnega raziskovanja v veljavi drugačni kriteriji kot za
kvantitativno raziskovanje. Obstaja več pogledov na to, kako interpretira-
ti veljavnost in zanesljivost kvalitativnih raziskav (glej Vogrinc, 2008); poleg
tega je za ocenjevanje na kvalitativnem področju značilna bogata razdelitev
načinov ocenjevanja veljavnosti in zanesljivosti.
Veljavnost
Veljavna je analiza, katere ocene in trditve podpirajo pridobljeno gradivo.
Veljavnost kvalitativne raziskave lahko ocenjujemo s pomočjo več podka-
tegorij, npr.:
Konstrukcijska veljavnost; ali res merimo to, kar mislimo, ali se konstrukti
(oz. mere kontruktov) dejansko vedejo tako, kot predvideva teorija? Kon-
strukcijska veljavnost mora veljati za vse teoretične pojme, ki jih uporabi-
mo v teoriji; je glavna za oceno splošne veljavnosti raziskave in postavlje-
ne teorije.
Notranja veljavnost; ali so vzročne povezave resnične; zanima nas vero-
dostojnost, avtentičnost, smiselnost, dober opis stanja, dobra teoretična
podlaga, dobro ovrednotenje; ali je opis poglobljen, podprt s kontekstom,
ali je bralcu verjeten, smiseln, se podatki povezujejo s teoretičnimi katego-
rijami, konstrukti, so odkritja notranje koherentna, koncepti sistematično
povezani, ali so pravila določanja konceptov eksplicirana, so opredeljena
negotova področja, negativni dokazi razrešeni, alternativne razlage prever-
jene, povratne informacije udeležencev pozitivne – zaključki ustrezni, na-
povedi pravilne.
Zunanja (ali se lahko uporabi v različnih situacijah); posplošljivost, možnost
prenosa zaključkov na druga okolja, primere; lastnosti vzorca, obravnava
omejitev posploševanja, širina vzorca, prikazan potencialni prenos, ujema-
nje s predhodno teorijo, raziskovalec ni posegal v naravne dogodke, pre-
dlagana področja preverjanja zaključkov, možnost ponovitve.
Konceptualna: gradnja skladnih konstruktov in teorij – ločena odkritja po-
vežemo, poimenujemo vzorec, identificiramo konstrukt.
Medkoderska: preverjanje zanesljivosti kodiranja – ali različni ocenjevalci za
iste dele besedila uporabljajo enake kode.
71
Glede na interpretacijsko in večinoma udeleženo (participatorno)
naravo kvalitativnega raziskovanja so pri ocenjevanju veljavnosti in
zanesljivosti tovrstnega raziskovanja v veljavi drugačni kriteriji kot za
kvantitativno raziskovanje. Obstaja več pogledov na to, kako interpretira-
ti veljavnost in zanesljivost kvalitativnih raziskav (glej Vogrinc, 2008); poleg
tega je za ocenjevanje na kvalitativnem področju značilna bogata razdelitev
načinov ocenjevanja veljavnosti in zanesljivosti.
Veljavnost
Veljavna je analiza, katere ocene in trditve podpirajo pridobljeno gradivo.
Veljavnost kvalitativne raziskave lahko ocenjujemo s pomočjo več podka-
tegorij, npr.:
Konstrukcijska veljavnost; ali res merimo to, kar mislimo, ali se konstrukti
(oz. mere kontruktov) dejansko vedejo tako, kot predvideva teorija? Kon-
strukcijska veljavnost mora veljati za vse teoretične pojme, ki jih uporabi-
mo v teoriji; je glavna za oceno splošne veljavnosti raziskave in postavlje-
ne teorije.
Notranja veljavnost; ali so vzročne povezave resnične; zanima nas vero-
dostojnost, avtentičnost, smiselnost, dober opis stanja, dobra teoretična
podlaga, dobro ovrednotenje; ali je opis poglobljen, podprt s kontekstom,
ali je bralcu verjeten, smiseln, se podatki povezujejo s teoretičnimi katego-
rijami, konstrukti, so odkritja notranje koherentna, koncepti sistematično
povezani, ali so pravila določanja konceptov eksplicirana, so opredeljena
negotova področja, negativni dokazi razrešeni, alternativne razlage prever-
jene, povratne informacije udeležencev pozitivne – zaključki ustrezni, na-
povedi pravilne.
Zunanja (ali se lahko uporabi v različnih situacijah); posplošljivost, možnost
prenosa zaključkov na druga okolja, primere; lastnosti vzorca, obravnava
omejitev posploševanja, širina vzorca, prikazan potencialni prenos, ujema-
nje s predhodno teorijo, raziskovalec ni posegal v naravne dogodke, pre-
dlagana področja preverjanja zaključkov, možnost ponovitve.
Konceptualna: gradnja skladnih konstruktov in teorij – ločena odkritja po-
vežemo, poimenujemo vzorec, identificiramo konstrukt.
Medkoderska: preverjanje zanesljivosti kodiranja – ali različni ocenjevalci za
iste dele besedila uporabljajo enake kode.
71
