Page 51 - Poštuvan, Vita, Alenka Tančič Grum, 2015. Program NARA – MOČ strokovnjakom skozi čuječnost. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 51
Program NARA - MOČ
Izroček 3.1
Povzetek tretjega srečanja: Ostajati prisoten
Težavne stvari so del življenja. Od tega, kako se nanje odzovemo, je odvisno, ali vladajo našemu
življenju in ga kontrolirajo ali pa lahko do njih vzpostavimo bolj „svoboden“ odnos. Boljše zave-
danje misli, čustev in telesnih občutkov, ki jih izzovejo dogodki, nam ponuja priložnost, da se
osvobodimo običajnih, avtomatičnih načinov reagiranja in se lahko namesto tega čuječe odzove-
mo na bolj učinkovit način.
Na dogodke, stvari, s katerimi se srečujemo, običajno reagiramo na enega od naslednjih načinov:
• z odklopom ali dolgčasom – tako, da se odklopimo iz tega trenutka in „gremo v naših
glavah nekam drugam“;
• z željo, da bi obdržali (prijetne) stvari/izkušnje – tako, da si ne dovolimo „izpustiti“
izkušnje, ki jo pravkar imamo (si želimo, da se ne bi končala), ali pa da si želimo imeti
določeno izkušnjo, ki je v tem trenutku nimamo;
• z željo, da bi se znebili (neprijetnih) stvari/izkušenj, z jezo – tako, da se želimo znebiti
izkušnje, ki jo pravkar imamo (si želimo, da bi se čim prej končala), ali pa da se hočemo
izogniti prihodnji izkušnji, ki si je ne želimo.
Kot se bomo še pogovarjali kasneje na srečanjih, nam lahko vsak od teh načinov reagiranja po-
vzroča težave, še posebej tretji – nagnjenost k reagiranju z odporom na neprijetna čustva. Za zdaj
je naš glavni cilj boljše zavedanje naših izkušenj, da se lahko nanje odzovemo čuječe namesto
avtomatično.
Redna vaja sedeče meditacije nam ponuja veliko priložnosti, da opazimo, kdaj nas je odneslo od
zavedanja trenutka in kaj je našo pozornost potegnilo vstran. In da potem svojo pozornost nežno
pripeljemo nazaj k izbranemu fokusu, jo ponovno povežemo z zavedanjem „tukaj in zdaj“. Ob
različnih trenutkih dneva, ko opazimo neprijetna čustva ali občutek „stiskanja“/druge neprijetne
občutke v telesu, lahko uporabimo dihalni prostor, ki nam daje priložnost, da se na ta čustva/
dogodke odzovemo čuječe in ne avtomatično.
49
Izroček 3.1
Povzetek tretjega srečanja: Ostajati prisoten
Težavne stvari so del življenja. Od tega, kako se nanje odzovemo, je odvisno, ali vladajo našemu
življenju in ga kontrolirajo ali pa lahko do njih vzpostavimo bolj „svoboden“ odnos. Boljše zave-
danje misli, čustev in telesnih občutkov, ki jih izzovejo dogodki, nam ponuja priložnost, da se
osvobodimo običajnih, avtomatičnih načinov reagiranja in se lahko namesto tega čuječe odzove-
mo na bolj učinkovit način.
Na dogodke, stvari, s katerimi se srečujemo, običajno reagiramo na enega od naslednjih načinov:
• z odklopom ali dolgčasom – tako, da se odklopimo iz tega trenutka in „gremo v naših
glavah nekam drugam“;
• z željo, da bi obdržali (prijetne) stvari/izkušnje – tako, da si ne dovolimo „izpustiti“
izkušnje, ki jo pravkar imamo (si želimo, da se ne bi končala), ali pa da si želimo imeti
določeno izkušnjo, ki je v tem trenutku nimamo;
• z željo, da bi se znebili (neprijetnih) stvari/izkušenj, z jezo – tako, da se želimo znebiti
izkušnje, ki jo pravkar imamo (si želimo, da bi se čim prej končala), ali pa da se hočemo
izogniti prihodnji izkušnji, ki si je ne želimo.
Kot se bomo še pogovarjali kasneje na srečanjih, nam lahko vsak od teh načinov reagiranja po-
vzroča težave, še posebej tretji – nagnjenost k reagiranju z odporom na neprijetna čustva. Za zdaj
je naš glavni cilj boljše zavedanje naših izkušenj, da se lahko nanje odzovemo čuječe namesto
avtomatično.
Redna vaja sedeče meditacije nam ponuja veliko priložnosti, da opazimo, kdaj nas je odneslo od
zavedanja trenutka in kaj je našo pozornost potegnilo vstran. In da potem svojo pozornost nežno
pripeljemo nazaj k izbranemu fokusu, jo ponovno povežemo z zavedanjem „tukaj in zdaj“. Ob
različnih trenutkih dneva, ko opazimo neprijetna čustva ali občutek „stiskanja“/druge neprijetne
občutke v telesu, lahko uporabimo dihalni prostor, ki nam daje priložnost, da se na ta čustva/
dogodke odzovemo čuječe in ne avtomatično.
49
