Page 140 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 140
upor, nasilje in preživetje
stojne, Prema in zlasti Šilentabra, med povodi za upor in nasilne nastope na
Notranjskem pa tu najdemo tako spore z zemljiškimi gospodi (zaradi starej-
ših trenj in novega hubnega denarja) kot pritožbe zaradi novih davščin.
Sum o uporu na Krasu leta 1635
Na te dogodke se navezuje tudi doslej nepoznan vir iz arhiva devinskega gos-
postva, ki je tu predmet natančnejše obravnave in predstavlja zapisnik prvega
zaslišanja, na katerem se je ugotavljalo, ali gre za malefično dejanje ali ne.29 V
»naši zgodbi« je zanimivo najprej to, da sta se oba osrednja dogodka v zasli-
šanju, to sta vaška veselica v Križu (pri Trstu) in sejem v Štivanu pri Devinu,
zgodila, ko je bila osrednja bitka upornih kmetov s hrvaškimi krajišniki, ki se
je zgodila na Notranjskem 14. junija pri Šilentabru, že mimo. Na dan sv. Ja-
neza Krstnika, to je 24. junija, se je namreč v Štivanu ob jadranski obali odvi-
jal običajni sejem, na katerem se je zbralo veliko ljudi iz vse okolice in kjer sta
bila lokalno nezadovoljstvo in upor v neposredni soseščini tema dneva. Ob tej
priložnosti je bilo na zborovanju zajetih nekaj ljudi, med katerimi je bil tudi
naš vir. Tako je, med drugim, mogoče sklepati iz zaslišanja Ivana Simonete iz
Zgonika, ki je v zapisniku opisan kot »mož visoke postave, črne brade, oble-
čen v kožuh in odet v temno sivo blago, z obuvaloma različne barve in hlačni-
cama iz zelenega blaga« (homo staturae altae, barbae nigrae, vestitus pelliceo,
coperto panno griseo obscuro, calceamentis de diverso colore, et calceis panni vir-
dis), ki so ga iz ječe privedli pred sodnika na devinskem gradu. Kot je mogoče
razbrati iz pričevanja, je bil Simoneta gostilničar v Zgoniku in obenem »de-
setar« (caporale) devinskega gospoda, za katerega je pobiral dajatve med pod-
ložniki. Znal je pisati in so ga kmetje včasih prosili, naj zapiše kako potrdilo o
posojilu. Sicer je imel samo eno gmajno pod devinskim gospostvom, a je pose-
doval četrtinsko hubo pod gospodom Paradaiserjem.
Simoneta se je v svojem pričevanju ob vsakem vprašanju najprej izmi-
kal in ga zanikal, nato marsikaj povedal. Zasliševalca so zanimali Simoneto-
va mobilnost in stiki devinskih podložnikov s sosednjimi območji, kaj se je o
uporu na Kranjskem in o lokalnem nezadovoljstvu govorilo na vaški veseli-
ci v Križu in nasploh na devinskem Krasu, kdo so bili zagovorniki odpora v
gospostvu in pobudniki za nekakšen javni protest na sejmu v Štivanu pri De-
vinu, o poteku katerega je na podlagi zapisnika mogoče le posredno sklepati.
Iz odgovorov je mogoče sklepati, da so sumili, da je veliko hodil po
območju devinskega gospostva oz. deželskega sodišča in še dlje. Izjavil je, da
odkar je na Mihaelovo (maja) zbolel, ni veliko hodil naokoli. Opravil naj ne
bi nobene druge poti, razen v Križ in na Prosek, saj je sicer bil le v Tomaju (v
29 Prim.: Čeč, »Zapustil me je bog.«
140
stojne, Prema in zlasti Šilentabra, med povodi za upor in nasilne nastope na
Notranjskem pa tu najdemo tako spore z zemljiškimi gospodi (zaradi starej-
ših trenj in novega hubnega denarja) kot pritožbe zaradi novih davščin.
Sum o uporu na Krasu leta 1635
Na te dogodke se navezuje tudi doslej nepoznan vir iz arhiva devinskega gos-
postva, ki je tu predmet natančnejše obravnave in predstavlja zapisnik prvega
zaslišanja, na katerem se je ugotavljalo, ali gre za malefično dejanje ali ne.29 V
»naši zgodbi« je zanimivo najprej to, da sta se oba osrednja dogodka v zasli-
šanju, to sta vaška veselica v Križu (pri Trstu) in sejem v Štivanu pri Devinu,
zgodila, ko je bila osrednja bitka upornih kmetov s hrvaškimi krajišniki, ki se
je zgodila na Notranjskem 14. junija pri Šilentabru, že mimo. Na dan sv. Ja-
neza Krstnika, to je 24. junija, se je namreč v Štivanu ob jadranski obali odvi-
jal običajni sejem, na katerem se je zbralo veliko ljudi iz vse okolice in kjer sta
bila lokalno nezadovoljstvo in upor v neposredni soseščini tema dneva. Ob tej
priložnosti je bilo na zborovanju zajetih nekaj ljudi, med katerimi je bil tudi
naš vir. Tako je, med drugim, mogoče sklepati iz zaslišanja Ivana Simonete iz
Zgonika, ki je v zapisniku opisan kot »mož visoke postave, črne brade, oble-
čen v kožuh in odet v temno sivo blago, z obuvaloma različne barve in hlačni-
cama iz zelenega blaga« (homo staturae altae, barbae nigrae, vestitus pelliceo,
coperto panno griseo obscuro, calceamentis de diverso colore, et calceis panni vir-
dis), ki so ga iz ječe privedli pred sodnika na devinskem gradu. Kot je mogoče
razbrati iz pričevanja, je bil Simoneta gostilničar v Zgoniku in obenem »de-
setar« (caporale) devinskega gospoda, za katerega je pobiral dajatve med pod-
ložniki. Znal je pisati in so ga kmetje včasih prosili, naj zapiše kako potrdilo o
posojilu. Sicer je imel samo eno gmajno pod devinskim gospostvom, a je pose-
doval četrtinsko hubo pod gospodom Paradaiserjem.
Simoneta se je v svojem pričevanju ob vsakem vprašanju najprej izmi-
kal in ga zanikal, nato marsikaj povedal. Zasliševalca so zanimali Simoneto-
va mobilnost in stiki devinskih podložnikov s sosednjimi območji, kaj se je o
uporu na Kranjskem in o lokalnem nezadovoljstvu govorilo na vaški veseli-
ci v Križu in nasploh na devinskem Krasu, kdo so bili zagovorniki odpora v
gospostvu in pobudniki za nekakšen javni protest na sejmu v Štivanu pri De-
vinu, o poteku katerega je na podlagi zapisnika mogoče le posredno sklepati.
Iz odgovorov je mogoče sklepati, da so sumili, da je veliko hodil po
območju devinskega gospostva oz. deželskega sodišča in še dlje. Izjavil je, da
odkar je na Mihaelovo (maja) zbolel, ni veliko hodil naokoli. Opravil naj ne
bi nobene druge poti, razen v Križ in na Prosek, saj je sicer bil le v Tomaju (v
29 Prim.: Čeč, »Zapustil me je bog.«
140
