Page 40 - Gačnik, Aleš (ur.). UNESCO forum. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015
P. 40
mag. Adela Pukl
UNESCO KONVENCIJA O VAROVANJU
NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE
Slovenska in mednarodna zakonodaja
Dobrih 30 let po sprejetju UNESCOVE Konvencije o varstvu svetovne kulturne in
naravne dediščine leta 1972 v Parizu, je bila v Parizu na 32. konferenci UNESCA, okto-
bra 2003, sprejeta Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (v nadaljevanju
Konvencija). V Sloveniji je bila ratificirana konec leta 2007, v veljavo pa je stopila 8. 1.
2008, z objavo v UL RS št. 2/2008. Nesnovna kulturna dediščina je bila na območju
Republike Slovenije istega leta z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (ZVKD1)
opredeljena kot živa kulturna dediščina. Zakon določa tudi vzpostavitev Registra žive
kulturne dediščine (v nadaljevanju Register). Vlogo koordinatorja varstva žive kulturne
dediščine (v nadaljevanju Koordinator) je med letoma 2009 in 2010 opravljal Inštitut za
slovensko narodopisje ZRC SAZU, leta 2011 pa je bil s sklepom Ministrstva za kulturo
RS za koordinatorja določen Slovenski etnografski muzej. V Slovenskem etnografskem
muzeju, kjer opravljamo naloge Koordinatorja, si že od leta 2011 prizadevamo, da bi se
poenotila terminologija in bi se v Zakonu o varstvu kulturne dediščine uporabljal termin
nesnovna kulturna dediščina in ne živa kulturna dediščina, a žal še vedno brez uspeha.
Koordinator po Zakonu o varstvu kulturne dediščine opravlja naslednje naloge: iden-
tificira, dokumentira, preučuje, vrednoti in interpretira nesnovno dediščino; usklajuje
in samostojno predlaga vpis elementov nesnovne dediščine v nacionalni register; svetuje
nosilcem nesnovne dediščine glede njenega celostnega ohranjanja; pripravlja predloge za
razglasitev živih mojstrovin državnega in lokalnega pomena; usklajuje delo muzejev in
zavoda v zvezi z ohranjanjem nesnovne dediščine in kulturnih prostorov, povezanih z njo;
opravlja druge naloge v zvezi z nesnovno dediščino po naročilu ministrstva. (ZVKD-1,
98. člen). Ko govorimo in pišemo o nesnovni kulturni dediščini, pa ne smemo pozabiti
na njeno neločljivo povezanost s premično in nepremično kulturno dediščino. Kajti le
celovita obravnava dediščine nam omogoča celosten pogled na njen razvoj, trenutno stanje
38
UNESCO KONVENCIJA O VAROVANJU
NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE
Slovenska in mednarodna zakonodaja
Dobrih 30 let po sprejetju UNESCOVE Konvencije o varstvu svetovne kulturne in
naravne dediščine leta 1972 v Parizu, je bila v Parizu na 32. konferenci UNESCA, okto-
bra 2003, sprejeta Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (v nadaljevanju
Konvencija). V Sloveniji je bila ratificirana konec leta 2007, v veljavo pa je stopila 8. 1.
2008, z objavo v UL RS št. 2/2008. Nesnovna kulturna dediščina je bila na območju
Republike Slovenije istega leta z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (ZVKD1)
opredeljena kot živa kulturna dediščina. Zakon določa tudi vzpostavitev Registra žive
kulturne dediščine (v nadaljevanju Register). Vlogo koordinatorja varstva žive kulturne
dediščine (v nadaljevanju Koordinator) je med letoma 2009 in 2010 opravljal Inštitut za
slovensko narodopisje ZRC SAZU, leta 2011 pa je bil s sklepom Ministrstva za kulturo
RS za koordinatorja določen Slovenski etnografski muzej. V Slovenskem etnografskem
muzeju, kjer opravljamo naloge Koordinatorja, si že od leta 2011 prizadevamo, da bi se
poenotila terminologija in bi se v Zakonu o varstvu kulturne dediščine uporabljal termin
nesnovna kulturna dediščina in ne živa kulturna dediščina, a žal še vedno brez uspeha.
Koordinator po Zakonu o varstvu kulturne dediščine opravlja naslednje naloge: iden-
tificira, dokumentira, preučuje, vrednoti in interpretira nesnovno dediščino; usklajuje
in samostojno predlaga vpis elementov nesnovne dediščine v nacionalni register; svetuje
nosilcem nesnovne dediščine glede njenega celostnega ohranjanja; pripravlja predloge za
razglasitev živih mojstrovin državnega in lokalnega pomena; usklajuje delo muzejev in
zavoda v zvezi z ohranjanjem nesnovne dediščine in kulturnih prostorov, povezanih z njo;
opravlja druge naloge v zvezi z nesnovno dediščino po naročilu ministrstva. (ZVKD-1,
98. člen). Ko govorimo in pišemo o nesnovni kulturni dediščini, pa ne smemo pozabiti
na njeno neločljivo povezanost s premično in nepremično kulturno dediščino. Kajti le
celovita obravnava dediščine nam omogoča celosten pogled na njen razvoj, trenutno stanje
38
