Page 15 - UP FAMNIT - 10 let poti navzgor. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 15
toka gostujočih raziskovalcev, kar je z pravijo, da jim računalniške in matematične
akademskega zornega kota najboljši pogoj za to, vsebine pridejo zelo prav: tako pri študiju in
da se lahko »dela« znanost. raziskovanju kot pri delu.
V svetu znanstvenega raziskovanja veljaš
namreč toliko, kolikor veliko križišče si. Drugače Kako danes, kot rektor Univerze na Primorskem,
povedano: koliko si ti tisti, skozi katerega morajo čutite fakulteto?
ostali iti, da nekam pridejo. Nekatera področja
na Famnitu so danes tako zelo razvita, da če To je pač moja domača fakulteta. Nekateri mi
pride k nam en sam gost, ima okoli sebe veliko sicer očitajo, da je privilegirana, dejansko pa je
ljudi, s katerimi lahko dela. Če pa pride še kdo, je deprivilegirana, saj se sproti samocenzuriram,
to že mala konferenca. ravno zaradi omenjenega očitanja. Famnit je v
bistvu potrditev reka, da je kovačeva kobila bosa:
Poleg na novih standardih raziskovanja fakulteta je namreč še edina brez svoje stavbe – vse
ste pospešeno delali tudi na oblikovanju ostale fakultete imajo boljše prostore. Zato bi v
interdisciplinarnih programov. Takšni so danes svojem mandatu zelo rad rešil še to odprto zadevo.
vsi študijski programi na Famnitu, kar pa za
Slovenijo predstavlja novost. Na koncu pa še osebna misel: v katero smer
želite, da bi se Famnit razvil v naslednjem
Razlog za takšno odločitev je hrošč v našem desetletju?
visokošolskem sistemu. Z Bolonjsko reformo se
je Slovenija odmaknila od starega sistema in se Želim si, da bi fakulteta še bolj okrepila
v nekaterih elementih, na primer s kreditnimi svoj položaj v svetu, kjer je že danes njeno
točkami, približala anglosaškemu sistemu, ni ga pa delovanje zelo odmevno, predvsem zaradi svoje
povsem posvojila. Tam se študenti vpisujejo v letnik raziskovalne propulzivnosti. Ob raziskovalni
in ne v program: to pomeni, da si vsak, sproti, uspešnosti pa bi si seveda želel, da bi se
kreira svoj program in si izbira predmete, ki ga posledično povečalo tudi število študentov.
bodo pripeljali do želenega cilja. Pri nas pa morajo
študenti opravljati obvezne predmete in ker je Pogovarjal se je Mitja Tretjak.
prostega izbiranja vsebin zelo malo, smo se odločili
za interdisciplinarnost. Lep primer takšnega
programa sta bioinformatika, ki predstavlja presek
med matematiko, računalništvom in biologijo, ter
biopsihologija, ki združuje psihologijo in biologijo.
Na splošno menim, da bi morali tudi nekateri drugi
študijski programi vsebovati elemente računalništva.
V današnjem svetu, ko je potrebno procesirati
množico nepovezanih podatkov, so diplomanti s tem
znanjem bolj kompetentni pri delu.
So diplomanti istega mnenja?
Njihove povratne informacije to potrjujejo. Na
primer, diplomanti biodiverzitete, bioinformatike
in biopsihologije – tako tisti, ki so ostali v Sloveniji
kot tisti, ki so svojo pot nadaljevali v tujini, danes
akademskega zornega kota najboljši pogoj za to, vsebine pridejo zelo prav: tako pri študiju in
da se lahko »dela« znanost. raziskovanju kot pri delu.
V svetu znanstvenega raziskovanja veljaš
namreč toliko, kolikor veliko križišče si. Drugače Kako danes, kot rektor Univerze na Primorskem,
povedano: koliko si ti tisti, skozi katerega morajo čutite fakulteto?
ostali iti, da nekam pridejo. Nekatera področja
na Famnitu so danes tako zelo razvita, da če To je pač moja domača fakulteta. Nekateri mi
pride k nam en sam gost, ima okoli sebe veliko sicer očitajo, da je privilegirana, dejansko pa je
ljudi, s katerimi lahko dela. Če pa pride še kdo, je deprivilegirana, saj se sproti samocenzuriram,
to že mala konferenca. ravno zaradi omenjenega očitanja. Famnit je v
bistvu potrditev reka, da je kovačeva kobila bosa:
Poleg na novih standardih raziskovanja fakulteta je namreč še edina brez svoje stavbe – vse
ste pospešeno delali tudi na oblikovanju ostale fakultete imajo boljše prostore. Zato bi v
interdisciplinarnih programov. Takšni so danes svojem mandatu zelo rad rešil še to odprto zadevo.
vsi študijski programi na Famnitu, kar pa za
Slovenijo predstavlja novost. Na koncu pa še osebna misel: v katero smer
želite, da bi se Famnit razvil v naslednjem
Razlog za takšno odločitev je hrošč v našem desetletju?
visokošolskem sistemu. Z Bolonjsko reformo se
je Slovenija odmaknila od starega sistema in se Želim si, da bi fakulteta še bolj okrepila
v nekaterih elementih, na primer s kreditnimi svoj položaj v svetu, kjer je že danes njeno
točkami, približala anglosaškemu sistemu, ni ga pa delovanje zelo odmevno, predvsem zaradi svoje
povsem posvojila. Tam se študenti vpisujejo v letnik raziskovalne propulzivnosti. Ob raziskovalni
in ne v program: to pomeni, da si vsak, sproti, uspešnosti pa bi si seveda želel, da bi se
kreira svoj program in si izbira predmete, ki ga posledično povečalo tudi število študentov.
bodo pripeljali do želenega cilja. Pri nas pa morajo
študenti opravljati obvezne predmete in ker je Pogovarjal se je Mitja Tretjak.
prostega izbiranja vsebin zelo malo, smo se odločili
za interdisciplinarnost. Lep primer takšnega
programa sta bioinformatika, ki predstavlja presek
med matematiko, računalništvom in biologijo, ter
biopsihologija, ki združuje psihologijo in biologijo.
Na splošno menim, da bi morali tudi nekateri drugi
študijski programi vsebovati elemente računalništva.
V današnjem svetu, ko je potrebno procesirati
množico nepovezanih podatkov, so diplomanti s tem
znanjem bolj kompetentni pri delu.
So diplomanti istega mnenja?
Njihove povratne informacije to potrjujejo. Na
primer, diplomanti biodiverzitete, bioinformatike
in biopsihologije – tako tisti, ki so ostali v Sloveniji
kot tisti, ki so svojo pot nadaljevali v tujini, danes
