Page 31 - Ujčič, Anton, in Viktorija Florjančič, 2017. Javna uprava v računalniškem oblaku. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31
Računalništvo v oblaku 31
zato je načrtovanje računalniških virov dokaj enostavno. V primeru ne-
predvidljivih zahtev je potrebno poseči po samodejnem prilagajanju raču-
nalniških virov (Sosinsky 2011, 36).
Lastnosti računalništva v oblaku organizacijam omogočajo spremem-
bo načina vlaganja v osnovna sredstva. Način, pri katerem je vložek v dra-
go računalniško infrastrukturo na začetku velik in se naložba amortizi-
ra šele po več letih, se spremeni v nabavo računalniških zmogljivosti glede
na trenutno potrebo in sprotno plačilo teh zmogljivosti. Višina nujnega
kapitala za zadovoljitev vršnih računalniških potreb se pri tem zmanjša,
obenem pa se sprosti kapital za druge dejavnosti.
Po navedbah ameriškega svetovalnega podjetja IDC, ki se ukvarja z
raziskavami trga, je 81 % od 479 organizacij, ki so leta 2012 uporablja-
le tehnologije v oblaku, zatrdilo, da je prav prilagodljivost računalniških
zmogljivosti in spremenjen način vlaganja v osnovna sredstva je glavni
razlog, zaradi katerega so se v podjetjih odločili uporabljati računalni-
štvo v oblaku. Organizacije, ki so izbrale računalniški oblak, potrebuje-
jo manj prostora in zaposlenih v podatkovnih centrih, obenem pa potre-
bujejo tudi manj finančnih sredstev za zagotavljanje napajanja in hlajenja
podatkovnih centrov (Secovia 2013).
Armbrust s kolegi (2010) ugotavlja tri še posebno prepričljive prime-
re uporabe računalništva v oblaku, ki ga postavljajo pred klasično upora-
bo IKT:
- ko se zahteve po storitvi časovno spreminjajo – zagotavljanje po-
datkovnega centra za vršne obdelave nekaj dni na mesec povzroči
neizkoriščenost zmogljivosti v ostalem času;
- v primeru neznanih zahtev v prihodnosti – značilna so npr. inter-
netna zagonska podjetja (angl. start-up), ki ob vzpostavitvi pot-
rebujejo velik obseg infrastrukture, kasneje pa se nekateri obi-
skovalci ne vračajo na njihove spletne strani in se obseg potrebne
infrastrukture lahko zmanjša;
- ko organizacije izvajajo analitične obdelave, lahko uporabijo dru-
gačne oblike računalniških zmogljivosti, obenem pa se stroški ne
spremenijo. Uporaba 1.000 strežnikov za eno uro stane enako kot
uporaba enega strežnika 1.000 ur.
V nadaljevanju prikazujemo primere neuravnoteženosti med pov-
praševanjem in zmogljivostjo zagotovljenih virov informacijske infra-
strukture (povzeto po Armbrust idr. 2009). V prvem primeru (Slika 6)
prikazujemo primer, ko ima podjetje zagotovljene vire informacijske in-
frastrukture za vršne zahteve, kar pa pomeni, da so kapacitete pogosto ne-
zato je načrtovanje računalniških virov dokaj enostavno. V primeru ne-
predvidljivih zahtev je potrebno poseči po samodejnem prilagajanju raču-
nalniških virov (Sosinsky 2011, 36).
Lastnosti računalništva v oblaku organizacijam omogočajo spremem-
bo načina vlaganja v osnovna sredstva. Način, pri katerem je vložek v dra-
go računalniško infrastrukturo na začetku velik in se naložba amortizi-
ra šele po več letih, se spremeni v nabavo računalniških zmogljivosti glede
na trenutno potrebo in sprotno plačilo teh zmogljivosti. Višina nujnega
kapitala za zadovoljitev vršnih računalniških potreb se pri tem zmanjša,
obenem pa se sprosti kapital za druge dejavnosti.
Po navedbah ameriškega svetovalnega podjetja IDC, ki se ukvarja z
raziskavami trga, je 81 % od 479 organizacij, ki so leta 2012 uporablja-
le tehnologije v oblaku, zatrdilo, da je prav prilagodljivost računalniških
zmogljivosti in spremenjen način vlaganja v osnovna sredstva je glavni
razlog, zaradi katerega so se v podjetjih odločili uporabljati računalni-
štvo v oblaku. Organizacije, ki so izbrale računalniški oblak, potrebuje-
jo manj prostora in zaposlenih v podatkovnih centrih, obenem pa potre-
bujejo tudi manj finančnih sredstev za zagotavljanje napajanja in hlajenja
podatkovnih centrov (Secovia 2013).
Armbrust s kolegi (2010) ugotavlja tri še posebno prepričljive prime-
re uporabe računalništva v oblaku, ki ga postavljajo pred klasično upora-
bo IKT:
- ko se zahteve po storitvi časovno spreminjajo – zagotavljanje po-
datkovnega centra za vršne obdelave nekaj dni na mesec povzroči
neizkoriščenost zmogljivosti v ostalem času;
- v primeru neznanih zahtev v prihodnosti – značilna so npr. inter-
netna zagonska podjetja (angl. start-up), ki ob vzpostavitvi pot-
rebujejo velik obseg infrastrukture, kasneje pa se nekateri obi-
skovalci ne vračajo na njihove spletne strani in se obseg potrebne
infrastrukture lahko zmanjša;
- ko organizacije izvajajo analitične obdelave, lahko uporabijo dru-
gačne oblike računalniških zmogljivosti, obenem pa se stroški ne
spremenijo. Uporaba 1.000 strežnikov za eno uro stane enako kot
uporaba enega strežnika 1.000 ur.
V nadaljevanju prikazujemo primere neuravnoteženosti med pov-
praševanjem in zmogljivostjo zagotovljenih virov informacijske infra-
strukture (povzeto po Armbrust idr. 2009). V prvem primeru (Slika 6)
prikazujemo primer, ko ima podjetje zagotovljene vire informacijske in-
frastrukture za vršne zahteve, kar pa pomeni, da so kapacitete pogosto ne-
