Page 80 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 80
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
desetih letih našle poti v številne članke in monografske izdaje, so sloven-
sko družboslovje in humanistiko dosegle precej bežno in površno. Šele v
zadnjih letih je opaziti povečan interes specialistov s področja komunika-
cijskih, kulturnih in medijskih študijev za raziskovanje mobilne telefoni-
je (gl. zbornika Mobilne refleksije, 2007, ur. Vasja Vehovar, Mobilni telefon
in transformacija vsakdana, 2009, ur. Tanja Oblak Črnič in Breda Luthar;
tematska številka revije Javnost – The Public o rabah mobilnih telefonov,
2007b, ur. Breda Luthar), medtem ko je antropološki prispevek neznaten.
In tretjič, medtem ko je v tujini, zlasti v anglosaksonskem in frankofonem
svetu, stik med družboslovnimi raziskovalci (npr. sociologi, komunikologi,
antropologi, kulturologi, filozofi) in ekonomskimi agensi (producenti no-
vih kulturnih dobrin oziroma tehnologij) že dobil ustrezno obravnavo, v
Sloveniji med producenti tehnoloških dobrin in producenti znanja obstaja
velik prepad. Zdi se, da je vzrok za to stanje vzajemna distanca, ki ovira
poti sodelovanja in posledično pretok družbene refleksije. Družboslovci in
humanisti na eni strani prispevajo k takemu izolirajočemu stanju bržčas s
tem, da se še vedno pogosto zatekajo k »teoretiziranju« realnosti, ne da bi se
jo trudili sami osebno zares spoznati, ali pa se mudijo v zaprtih kabinetnih
prostorih specifične akademske realnosti, ki mnogokrat nima dovolj in-
tenzivnega in kvalitativnega stika z dejansko realnostjo drugih oz. tistih, o
katerih pišejo. Po drugi strani pa večina producentov dobrin, kapitala, te-
hnologij in informacij še ni pripravljena sprejeti spoznanja, da bi lahko bile
tudi družboslovne in humanistične raziskave koristen barometer njihove-
ga početja, in ne zgolj ad hoc nasveti predstavnikov tehničnega in marke-
tinškega paketa.
Zaradi gornjih zaznav se pričujoči prispevek loteva preliminarnega
antropološkega premisleka družbenih rab mobilnega telefona, torej komu-
nikacijske tehnologije, ki dandanes skorajda neobhodno strukturira vsak-
danjik že velike večine ljudi po vsem svetu. Ko govorimo o antropologiji,
imamo v mislih predvsem njeno socialnoantropološko specializacijo, ka-
tere epistemološki imperativ je izvajanje terenskega dela. Prispevek bo po-
skušal tako z etnografsko metodo odstreti tančico v svet tega, kako uporab-
niki mobilne telefonije razumejo svojo vpetost v globalizirajoče kontekste
»mobilne realnosti«, pa tudi kako uporabniki mobilne telefonije osmišljajo
svoje osebne rabe mobilnega telefona; nadalje, kako tovrstna tehnologija
določa organizacijo njihovega vsakdanjega življenja, tako zasebnega kakor
profesionalnega; pa tudi kako vpliva na njihove odločitve, obnašanja in
navade bivanja. Da bi na tovrstna vprašanja ustrezno odgovorili, moramo
80
desetih letih našle poti v številne članke in monografske izdaje, so sloven-
sko družboslovje in humanistiko dosegle precej bežno in površno. Šele v
zadnjih letih je opaziti povečan interes specialistov s področja komunika-
cijskih, kulturnih in medijskih študijev za raziskovanje mobilne telefoni-
je (gl. zbornika Mobilne refleksije, 2007, ur. Vasja Vehovar, Mobilni telefon
in transformacija vsakdana, 2009, ur. Tanja Oblak Črnič in Breda Luthar;
tematska številka revije Javnost – The Public o rabah mobilnih telefonov,
2007b, ur. Breda Luthar), medtem ko je antropološki prispevek neznaten.
In tretjič, medtem ko je v tujini, zlasti v anglosaksonskem in frankofonem
svetu, stik med družboslovnimi raziskovalci (npr. sociologi, komunikologi,
antropologi, kulturologi, filozofi) in ekonomskimi agensi (producenti no-
vih kulturnih dobrin oziroma tehnologij) že dobil ustrezno obravnavo, v
Sloveniji med producenti tehnoloških dobrin in producenti znanja obstaja
velik prepad. Zdi se, da je vzrok za to stanje vzajemna distanca, ki ovira
poti sodelovanja in posledično pretok družbene refleksije. Družboslovci in
humanisti na eni strani prispevajo k takemu izolirajočemu stanju bržčas s
tem, da se še vedno pogosto zatekajo k »teoretiziranju« realnosti, ne da bi se
jo trudili sami osebno zares spoznati, ali pa se mudijo v zaprtih kabinetnih
prostorih specifične akademske realnosti, ki mnogokrat nima dovolj in-
tenzivnega in kvalitativnega stika z dejansko realnostjo drugih oz. tistih, o
katerih pišejo. Po drugi strani pa večina producentov dobrin, kapitala, te-
hnologij in informacij še ni pripravljena sprejeti spoznanja, da bi lahko bile
tudi družboslovne in humanistične raziskave koristen barometer njihove-
ga početja, in ne zgolj ad hoc nasveti predstavnikov tehničnega in marke-
tinškega paketa.
Zaradi gornjih zaznav se pričujoči prispevek loteva preliminarnega
antropološkega premisleka družbenih rab mobilnega telefona, torej komu-
nikacijske tehnologije, ki dandanes skorajda neobhodno strukturira vsak-
danjik že velike večine ljudi po vsem svetu. Ko govorimo o antropologiji,
imamo v mislih predvsem njeno socialnoantropološko specializacijo, ka-
tere epistemološki imperativ je izvajanje terenskega dela. Prispevek bo po-
skušal tako z etnografsko metodo odstreti tančico v svet tega, kako uporab-
niki mobilne telefonije razumejo svojo vpetost v globalizirajoče kontekste
»mobilne realnosti«, pa tudi kako uporabniki mobilne telefonije osmišljajo
svoje osebne rabe mobilnega telefona; nadalje, kako tovrstna tehnologija
določa organizacijo njihovega vsakdanjega življenja, tako zasebnega kakor
profesionalnega; pa tudi kako vpliva na njihove odločitve, obnašanja in
navade bivanja. Da bi na tovrstna vprašanja ustrezno odgovorili, moramo
80
