Page 51 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 51
Verski in romarski turizem
Preglednica 2.4 Nekdanja slovenska, danes evropska Marijanska romarska svetišcˇa
(1) (2) (3) (4) (5)
Brezje Slovenija Bazilika Marije Rimskokatoliška 400.000
Pomagaj
Trsat Hrvaška Bazilika svete de- Rimskokatoliška 140.000
vice Marije
Maria Zell (slovensko Avstrija Bazilika Marijine- Rimskokatoliška 700.000
ime Marijino Celje) ga rojstva
Monte Lussari (sloven- Italija Cerkev Svete Ma- Rimskokatoliška 100.000
sko ime Sv. Višarje) rije na Višavah
Opombe Naslovi stolpcev: (1) romarsko središcˇe, (2) država, (3) mesto romanja, ver-
ska prireditev ali objekt cˇašcˇenja, (4) religija, (5) letno število romarjev.
Alp in Jadrana: Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije. Posebna so zato, 51
ker so še v prejšnjem stoletju pripadala Sloveniji, danes pa sloven-
ske romarje v veliki meri dopolnjujejo evropski. Brezje letno obišcˇe
prek 400.000 obiskovalcev, najvecˇ romarjev pa se vsako leto zbere
ob prazniku Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta. Na predvecˇer pra-
znika na Brezjah poteka slovesno bogoslužje s procesijo (Slovesnosti
pri Mariji Pomagaj, b. l.). Najpomembnejši verski dogodek na Trsatu
je zagotovo praznik velikega šmarna (bolj poznan kot Marijino vne-
bovzetje), ko je Trsat zaprt za promet in mesto napolnijo romarji iz
vseh krajev. Takrat potekajo tudi tradicionalni sejem in številne dru-
ge prireditve (Ivelja-Dalmatin idr., 2009).
Marijino Celje spada v graško nadškofijo, vsako leto pa ga obišcˇe
milijon romarjev. Obisk iz dežel nekdanjega vzhodnega bloka naj bi
se po padcu berlinskega zidu povecˇal. Petricˇ (2008) ta kraj še danes
oznacˇuje za priljubljeno božjepotno svetišcˇe. Svete Višarje veljajo za
eno izmed najstarejših, najvišje ležecˇih (1789 m) in najbolj priljublje-
nih božjih poti med slovenskimi romarji. Zanje pravijo, da so in tja
še vedno romajo Slovenci iz tako rekocˇ »treh Slovenij«, pri cˇemer se
nanašajo na Slovence iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Petricˇ
(2008) omenja cˇudeže, ki naj bi se v 18. stoletju dogajali na Svetih Vi-
šarjih, ter podaja informacijo, da je tisti cˇas, ko so za to izvedeli, tja
odromalo po 100.000 romarjev s Koroške, Kranjske, Štajerske, Gori-
ške in iz Furlanije.
Zakljucˇek
V kršcˇanstvu so se romanja zacˇela razvijati zelo zgodaj. Romanje je
imelo v preteklosti velik pomen za romarje, ki so poleg verskega mo-
Preglednica 2.4 Nekdanja slovenska, danes evropska Marijanska romarska svetišcˇa
(1) (2) (3) (4) (5)
Brezje Slovenija Bazilika Marije Rimskokatoliška 400.000
Pomagaj
Trsat Hrvaška Bazilika svete de- Rimskokatoliška 140.000
vice Marije
Maria Zell (slovensko Avstrija Bazilika Marijine- Rimskokatoliška 700.000
ime Marijino Celje) ga rojstva
Monte Lussari (sloven- Italija Cerkev Svete Ma- Rimskokatoliška 100.000
sko ime Sv. Višarje) rije na Višavah
Opombe Naslovi stolpcev: (1) romarsko središcˇe, (2) država, (3) mesto romanja, ver-
ska prireditev ali objekt cˇašcˇenja, (4) religija, (5) letno število romarjev.
Alp in Jadrana: Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije. Posebna so zato, 51
ker so še v prejšnjem stoletju pripadala Sloveniji, danes pa sloven-
ske romarje v veliki meri dopolnjujejo evropski. Brezje letno obišcˇe
prek 400.000 obiskovalcev, najvecˇ romarjev pa se vsako leto zbere
ob prazniku Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta. Na predvecˇer pra-
znika na Brezjah poteka slovesno bogoslužje s procesijo (Slovesnosti
pri Mariji Pomagaj, b. l.). Najpomembnejši verski dogodek na Trsatu
je zagotovo praznik velikega šmarna (bolj poznan kot Marijino vne-
bovzetje), ko je Trsat zaprt za promet in mesto napolnijo romarji iz
vseh krajev. Takrat potekajo tudi tradicionalni sejem in številne dru-
ge prireditve (Ivelja-Dalmatin idr., 2009).
Marijino Celje spada v graško nadškofijo, vsako leto pa ga obišcˇe
milijon romarjev. Obisk iz dežel nekdanjega vzhodnega bloka naj bi
se po padcu berlinskega zidu povecˇal. Petricˇ (2008) ta kraj še danes
oznacˇuje za priljubljeno božjepotno svetišcˇe. Svete Višarje veljajo za
eno izmed najstarejših, najvišje ležecˇih (1789 m) in najbolj priljublje-
nih božjih poti med slovenskimi romarji. Zanje pravijo, da so in tja
še vedno romajo Slovenci iz tako rekocˇ »treh Slovenij«, pri cˇemer se
nanašajo na Slovence iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Petricˇ
(2008) omenja cˇudeže, ki naj bi se v 18. stoletju dogajali na Svetih Vi-
šarjih, ter podaja informacijo, da je tisti cˇas, ko so za to izvedeli, tja
odromalo po 100.000 romarjev s Koroške, Kranjske, Štajerske, Gori-
ške in iz Furlanije.
Zakljucˇek
V kršcˇanstvu so se romanja zacˇela razvijati zelo zgodaj. Romanje je
imelo v preteklosti velik pomen za romarje, ki so poleg verskega mo-
