Page 56 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 56
Metod Šuligoj
21. stoletju mocˇno zaznamovan z mediji (Trauer, 2006). V tem kon-
tekstu obravnavamo tudi t. i. temacˇni turizem (angl. dark tourism),
ki je povezan z vojaškimi konflikti, nasiljem pa tudi naravnimi kata-
strofami, ki povzrocˇajo smrt in trpljenje.
Vojne in drugi nasilni konflikti pušcˇajo v okolju, ki ga prizadene-
jo, dolgorocˇne (trajne) posledice. Cˇ eprav morda zveni paradoksalno,
takšno okolje vsekakor ponuja vrsto možnosti za razvoj turizma. V
tem smislu imajo destinacije na postkonfliktnih obmocˇjih dve mož-
nosti turisticˇnega razvoja. Prva: takšna destinacija lahko ponovno
ustvarijo imidž, kot ga je destinacija imela pred konfliktom, ter »po-
zabijo« na obdobje konflikta – takšen je primer Dubrovnika. Primer
Sarajeva pa kaže na drugo možnost, to je, da destinacija posledice
(vojaškega) konflikta vkljucˇi v turisticˇno ponudbo. Seveda je takšnih
56 primerov na vseh poseljenih celinah veliko – glej preglednice 3.1, 3.2
in 3.3. V tem primeru govorimo o t. i. temacˇnem turizmu (Wise in
Mulec, 2014), ki je tudi glavni predmet obravnave v tem poglavju. Cilj
poglavja je predstaviti podrocˇje temacˇnega turizma v nacionalnem
(slovenskem) in mednarodnem merilu ter se pri tem naslanjati na
vrste/tipe, ki so jih opredelili domacˇi in tuji raziskovalci te specificˇne
oblike turizma. V tem pogledu so v nadaljevanju izpostavljene tudi
razlicˇne perspektive, kjer niso spregledani niti razlicˇne kontroverze
in pomisleki.
Definicije, koncept in vrste temacˇnega turizma
Vojaški konflikti, kot tudi mnogi z nasiljem zaznamovani totalitar-
ni režimi, so s svojimi (tragicˇnimi) posledicami omogocˇili oblikova-
nje številnih spominskih praks in tudi s tem povezana potovanja. Se-
veda pa današnji obiskovalci ne išcˇejo zgolj tovrstnih primerov, po-
vezanih s smrtjo in trpljenjem, ampak tudi posledice naravnih ne-
srecˇ, teroristicˇnih napadov in sorodnih kriminalnih dejanj kot tudi
kraje poslednjega pocˇitka (predvsem v primeru poznanih/slavnih
oseb s podrocˇja kulture ali politike). Cˇ eprav ima ta posebna obli-
ka turizma ocˇitno globoke korenine v izrocˇilu cˇloveštva, jo vseeno
razumemo kot sodoben turisticˇni produkt, ki množicˇno (organizi-
rano) privablja pozornost obiskovalcev, predvsem pa raziskovalcev,
šele od konca 20. stoletja dalje (Seaton, 2018). Seveda ne gre zane-
mariti dejstva, da so tudi npr. gladiatorski boji, sežiganje cˇarovnic
in druge eksekucije obiskovalce privabljale že prej. Kot dva kljucˇna
dogodka/konflikta v zacˇetnem razvoju temacˇnega turizma obravna-
21. stoletju mocˇno zaznamovan z mediji (Trauer, 2006). V tem kon-
tekstu obravnavamo tudi t. i. temacˇni turizem (angl. dark tourism),
ki je povezan z vojaškimi konflikti, nasiljem pa tudi naravnimi kata-
strofami, ki povzrocˇajo smrt in trpljenje.
Vojne in drugi nasilni konflikti pušcˇajo v okolju, ki ga prizadene-
jo, dolgorocˇne (trajne) posledice. Cˇ eprav morda zveni paradoksalno,
takšno okolje vsekakor ponuja vrsto možnosti za razvoj turizma. V
tem smislu imajo destinacije na postkonfliktnih obmocˇjih dve mož-
nosti turisticˇnega razvoja. Prva: takšna destinacija lahko ponovno
ustvarijo imidž, kot ga je destinacija imela pred konfliktom, ter »po-
zabijo« na obdobje konflikta – takšen je primer Dubrovnika. Primer
Sarajeva pa kaže na drugo možnost, to je, da destinacija posledice
(vojaškega) konflikta vkljucˇi v turisticˇno ponudbo. Seveda je takšnih
56 primerov na vseh poseljenih celinah veliko – glej preglednice 3.1, 3.2
in 3.3. V tem primeru govorimo o t. i. temacˇnem turizmu (Wise in
Mulec, 2014), ki je tudi glavni predmet obravnave v tem poglavju. Cilj
poglavja je predstaviti podrocˇje temacˇnega turizma v nacionalnem
(slovenskem) in mednarodnem merilu ter se pri tem naslanjati na
vrste/tipe, ki so jih opredelili domacˇi in tuji raziskovalci te specificˇne
oblike turizma. V tem pogledu so v nadaljevanju izpostavljene tudi
razlicˇne perspektive, kjer niso spregledani niti razlicˇne kontroverze
in pomisleki.
Definicije, koncept in vrste temacˇnega turizma
Vojaški konflikti, kot tudi mnogi z nasiljem zaznamovani totalitar-
ni režimi, so s svojimi (tragicˇnimi) posledicami omogocˇili oblikova-
nje številnih spominskih praks in tudi s tem povezana potovanja. Se-
veda pa današnji obiskovalci ne išcˇejo zgolj tovrstnih primerov, po-
vezanih s smrtjo in trpljenjem, ampak tudi posledice naravnih ne-
srecˇ, teroristicˇnih napadov in sorodnih kriminalnih dejanj kot tudi
kraje poslednjega pocˇitka (predvsem v primeru poznanih/slavnih
oseb s podrocˇja kulture ali politike). Cˇ eprav ima ta posebna obli-
ka turizma ocˇitno globoke korenine v izrocˇilu cˇloveštva, jo vseeno
razumemo kot sodoben turisticˇni produkt, ki množicˇno (organizi-
rano) privablja pozornost obiskovalcev, predvsem pa raziskovalcev,
šele od konca 20. stoletja dalje (Seaton, 2018). Seveda ne gre zane-
mariti dejstva, da so tudi npr. gladiatorski boji, sežiganje cˇarovnic
in druge eksekucije obiskovalce privabljale že prej. Kot dva kljucˇna
dogodka/konflikta v zacˇetnem razvoju temacˇnega turizma obravna-
